Vlada je namreč konec oktobra sprejela aneks tri k splošnemu dogovoru, s katerim želijo skrajševati čakalne dobe tam, kjer so najdaljše. Tako bodo izvajalci dobili plačanega do 15 odstotkov več opravljenega programa na teh področjih - gre za določene operacije in tudi specialistično-ambulantne storitve. Aneks je vreden 10 milijonov evrov.
Največji kos tega kolača si obetajo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, kjer bodo izvedli skupaj 264 posegov več, program bodo presegali tudi v specialistično-ambulantni dejavnosti. Za vse skupaj naj bi ob koncu leta dobili za 1,8 milijona evrov več prihodkov.
V Novem mestu ocenjujejo, da bodo imeli na račun aneksa izplen v višini med 1,3 in 1,5 milijona evrov. Gre za dodatne ortopedske operacije, artroskopije in operacije krčnih žil, operacije na ožilju ter do deset odstotkov več specialističnih ambulantnih pregledov.
V UKC Ljubljana predvidevajo, da bodo v okviru aneksa prejeli dodatnih 1,1 milijona evrov s preseganjem opravljenih angiografij, ortopedskih operacij rame, endoprotez gležnja, operacij morbidne debelosti, prav tako bodo dodatno odstranjevali osteosintetski material. Opravljali bodo dodatne ambulantne preglede.
Nekaj več sredstev bodo prejeli tudi v ortopedski bolnišnici Valdoltra, kjer bodo na račun več opravljenih endoprotez kolka in kolena, operacij rame, hrbtenice in odstranitev osteosintetskega materiala (41 odstotkov) ter več ambulantnih nevroloških in ortopedskih pregledov ob koncu leta beležili predvidoma 800.000 evrov dodatnega denarja.
Za več kot kot pol milijona evrov več storitev bodo opravili v šempetrski bolnišnici na račun dodatnih operacij krčnih žil, kolena, endoproteze kolka, karpalnega kanala in odstranitev osteosintetskega materiala. Poleg tega nameravajo opraviti dodatne specialistične preglede.
Aneks kot način plačila programa, ki bi bil tako ali tako opravili
Medtem pa v Splošni bolnišnici Celje programa ne povečujejo in ga izvajajo z enakim tempom kot sicer. Kljub temu ob koncu leta pričakujejo 900.000 evrov dodatnega denarja, od tega okoli 670.000 evrov na račun operacij ven in arterij.
Dejstvo je namreč, da veliko bolnišnic vsako leto presega program, za katerega imajo sklenjen dogovor o financiranju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), a za dodatno opravljeno delo ne dobijo plačila. Tako jim bo z aneksom omogočeno, da bodo dejansko dobili sredstva za posege in preglede, ki bi jih tako ali tako opravili.
V Izoli, kjer bodo opravili več operacij na ožilju, karpalnega kanala, krčnih žil, kile ter specialističnih ginekoloških, okulističnih in tireoloških pregledov, navajajo, da so na določenih področjih presegli program že čez leto. Na določenih programih pa so odprli dodatne termine. Ocenjujejo, da bodo letos prejeli dodatnih 300.000 evrov.
Na Jesenicah bodo lahko za 15 odstotkov povečali storitve na področju diabetologije, otologije in gastroskopije. Na teh področjih so namreč kadrovsko dovolj preskrbljeni, jim pa redni program, dogovorjen z ZZZS, ne zadostuje. Nadejajo se, da bodo dobili okoli 150.000 evrov več.
V ptujski bolnišnici opozarjajo, da v tako kratkem času glede na razpoložljive resurse veliko ne bodo mogli narediti. Več opravljenih storitev pričakujejo na področju radiologije, pri ostalih programih pa se bo nadaljevalo delo skladno s potrebami in bodo plan tako ali tako presegli za pet odstotkov.
V Slovenj Gradcu opozarjajo, da je tudi sicer vprašljivo, koliko dodatnega programa bodo dobili plačanega. Napovedujejo sicer, da bodo opravili več operacij na ožilju, krčnih žil, endoprotez kolka, operacij kile in operacij morbidne debelosti, pri čemer bodo presegli celo dodatni program. Kljub temu pa dodatnega denarja ne bodo prejeli, če ne bi v celoti opravili akutnih bolnišničnih obravnav, so opozorili.
V manjših bolnišnicah manjši izpleni, ki pa zanje niso nezanemarljivi
Trboveljska bolnišnica je najmanjša splošna bolnišnica v državi, kar pomeni, da lahko opravijo tudi manj dodatnega programa. Za 10 odstotkov več bodo opravili nefroloških in hematoloških pregledov, za 15 odstotkov več gastroenteroloških, za 12 odstotkov več pa histeroskopskih operacij in ginekoloških obravnav. Na račun se jim bo steklo predvidoma 50.000 evrov več, kar pa za njih niti ni zanemarljiv znesek, je za STA pojasnila direktorica bolnišnice Romana Martinčič.
Splošna bolnišnica Brežice bo z aneksom prejela okoli 100.000 evrov. Med drugim bodo podvojili ortopedski ambulantni program, saj so prejeli še program enega od izvajalcev. Dodatne ambulantne preglede so uvedli na področju otorinolaringologije, tako da so bili že v oktobru pregledani vsi čakajoči, ki bi bili sicer na vrsti v prihodnjem letu.
Dodaten program v rednem delovnem času, pa tudi popoldne in med vikendi
Izvajalci se različno lotevajo izvedbe dodatnega programa. V UKC Ljubljana denimo dodatno delo opravljajo izključno po podjemnih pogodbah zunaj rednega delovnega časa. V Novem mestu so odprli dodatne ambulante, delo so reorganizirali. V ortopedski bolnišnici so organizirali delo v popoldanskih urah in ob sobotah, v kar bo vpetih pet operacijskih skupin.
Medtem pa bodo v Šempetru večino dodatnega programa opravili v rednem delovnem času. Tudi na Ptuju večjo realizacijo načrtujejo v rednem delu, tudi z dodatnimi urami ambulant, za področje radiologije pa bodo z zaposlenimi sklepali podjemne pogodbe.
V Trbovljah dodatni program opravljajo predvsem z organizacijo dela, pa tudi popoldanskimi ambulantami. V Brežicah bo dodatni program opravilo okvirno osem zdravstvenih timov, ki poleg rednega dela opravlja storitve še popoldne in med vikendi.
