Po trenutni ureditvi klasične igre na srečo pri nas prirejata le Loterija Slovenije in Športna loterija, po novem bi bilo prirediteljev lahko pet. Vlada bi namreč po predlogu novele koncesije za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo in posebnih iger na srečo dodeljevala z javnimi razpisi, ki naj bi bili objavljeni najmanj trikrat letno. Z novelo bi odpravili tudi zahtevo, da ima družba, ki želi pridobiti koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo, sedež v Sloveniji. Predlagana je tudi sprememba obveznega deleža države v prireditelju iger na srečo, in sicer bi moral biti v delniških družbah delež države vsaj 25 odstotkov in ena delnica, v družbah z omejeno odgovornostjo pa bi poslovni delež moral znašati vsaj 51 odstotkov.
Predstavniki občin proti liberalizaciji loterijskega trga
Novela zakona, ki jo je v državni zbor vložila vlada Janeza Janše in s katero bi ukinili monopol Loterije Slovenije in Športne loterije na področju iger na srečo, je naletela na številne kritike, zlasti zaradi netransparentne priprave zakona in prihodnjega občutnega zmanjšanja sredstev od loterijskih iger za občine ter humanitarne, invalidske in športne organizacije. Da številni deležniki niso dobili priložnosti, da sodelujejo v postopku priprave sprememb zakona o igrah na srečo, opozarjajo tudi v Združenju mestnih občin Slovenije (ZMOS), ki ga vodi kranjski župan Matjaž Rakovec. Predlog zakona po njihovi oceni ni primeren za nadaljnjo obravnavo v parlamentu. Nameravano odpiranje klasičnih, torej tudi loterijskih iger, bi po njihovih besedah povzročilo ponudbo novih iger z bistveno višjimi skupnimi skladi za dobitke, ki se nanašajo na bistveno povečanje števila dobitkov manjših vrednosti ter drobljenje in posledično nižanje glavnih dobitkov pri slovenskih loterijskih igrah.
Po njihovi oceni bi prišlo tudi do delne prerazporeditve prometa od loterijskih iger, ki generirajo glavnino davka od dobitkov, k novim igram z velikim številom manjših vrednosti. "Posledično bi zaradi naštetih loterijskih zakonitosti znatno upadel obseg obračunanega davka od dobitkov, ki ga prejemajo slovenske občine," opozarjajo v ZMOS. Na podlagi objavljenih letnih poročil finančne uprave (FURS) je bilo v obdobju med letoma 2012 in 2020 pri nas obračunanih 34,2 milijona evrov davka od dobitkov, ki ga prejmejo občine, od tega je bilo iz naslova klasičnih iger na srečo pod okriljem Loterije Slovenije obračunanih 31,5 milijona evrov oziroma 92 odstotkov celotnega davka od dobitkov.
Napovedane spremembe delijo tudi poslance
Poslanci so v državnem zboru danes opravili prvo obravnavo predloga novele zakona o igrah na srečo, o njej pa bodo glasovali v torek. Medtem ko v koaliciji in SNS predlog sprememb podpirajo, se v DeSUS glede podpore še niso odločili, v levi opoziciji pa spremembam nasprotujejo. Poslanec SDS Marko Pogačnik je povedal, da bodo smiselne pripombe in predloge v nadaljevanju postopka vključili v predlog novele. V SDS so prepričani, da bo odpiranje trga prineslo povečanje prihodkov za proračun ter za humanitarne, invalidske in športne organizacije. Poslanec NSi Andrej Černigoj je dejal, da bodo predlog v prvi obravnavi podprli, da bi ga lahko na odboru obravnavali po členih, kar bo priložnost za morebitno izboljšanje. Njihova podpora noveli bo po njegovih besedah odvisna od tega, ali bodo upoštevane relevantne pripombe najpomembnejših deležnikov. V levi opoziciji so med drugim opozorili, da vlada ni priložila nobenih analiz načrtovanih sprememb. Marko Koprivc (SD) je opozoril na številne pripombe deležnikov in ocenil, da bo povečanje števila ponudnikov pripeljalo do bolj agresivnega oglaševanja, bolj tveganih produktov, zmanjšanja dobičkov podjetij, kar bi lahko ogrozilo financiranje prej omenjenih organizacij, ter prineslo negativne posledice za družbo. (STA)
Na udaru tudi športne, invalidske in humanitarne organizacije
Načrtovane spremembe pa ne bi vplivale zgolj na zmanjšanje sredstev za občine, temveč tudi za invalidske, humanitarne in športne organizacije. Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (FIHO) in Fundacija za šport (FŠO) letno podpreta več kot 500 slovenskih invalidnih, humanitarnih in športnih organizacij. Od skupnih koncesijskih dajatev, ki sta jih v zadnjih desetih letih prejeli omenjeni fundaciji, je zgolj Loterija Slovenije prispevala 72 odstotkov oziroma 167 milijonov evrov koncesijskih dajatev, skupaj z dividendami pa sta fundaciji, ki sta hkrati tudi delničarki Loterije Slovenije, prejeli 189 milijonov evrov. FIHO na letni ravni s strani Loterije Slovenije tako prejme več kot 90 odstotkov vseh svojih sredstev.
Da predlog novele prinaša velike spremembe na področju delovanja klasičnih iger na srečo, iz naslova katerih prejmejo več kot 90 odstotkov koncesijskih dajatev od obeh loterij, so poudarili tudi na FŠO. Svet FŠO, ki ga vodi Aleš Remih, je po predstavitvi projekcij obeh loterij ugotovil, da predlagane spremembe zakona o igrah na srečo lahko negativno vplivajo na višino zbranih sredstev iz naslova koncesijske dajatve, ogrožajo stabilnost financiranja FŠO in posledično športnih organizacij. Na FŠO zato nasprotujejo sprejetju novele oziroma kakršnikoli spremembi ureditve prirejanja klasičnih iger na srečo brez predhodne temeljite javne razprave in verodostojnih analiz finančnih posledic na višino koncesijskih dajatev. "To je sklep, ki smo ga sprejeli na Svetu FŠO po predstavitvi projekcij obeh loterij, ki smo ju povabili na sejo sveta. Prav tako smo na sejo povabili tudi predstavnike ministrstva za finance, kjer so omenjeni predlog novele tudi pripravili. S strani ministrstva se ni nihče udeležil seje sveta," so pojasnili na FŠO in dodali, da študij, ki so jih pripravili na finančnem ministrstvu, ne poznajo.
Minister Šircelj: Namesto dveh po novem največ pet prirediteljev
Finančni minister Andrej Šircelj je v predstavitvi predloga novele pred poslanci poudaril, da je njen cilj poenotenje pravnega okvira s pravom EU: "Hkrati pa se nadgradi pravni okvir, ki bo zagotavljal, da se bodo te igre prirejale v urejenem okolju. Še posebej bo pri tem pomembno varstvo potrošnikov, preprečevanje pranja denarja in boj proti goljufijam. Predlog zakona je dobil soglasje Evropske komisije glede ustreznosti in usklajenosti z evropskim pravnim redom." Koncesije se bodo dodeljevale na podlagi kriterijev in meril, ki so določeni v zakonu, je poudaril minister: "Odpravlja se tako imenovani duopolni sistem, kjer danes prirejata trajno klasične igre na srečo dva prireditelja, v zakonu je možnost, da se pogoje za podelitev koncesije dodeli za največ pet prirediteljev." S spremembami lastniškega deleža države se po njegovih besedah v okviru delniških družb odpira možnost za pridobitev večjih strateških partnerjev, ki bodo imeli vizijo poslovanja in zagotavljanja večje konkurenčnosti. Šircelj je poudaril, da novela zakona uvaja najnižje stopnje koncesijske dajatve za klasične in posebne igre na srečo v igralnicah v višini pet odstotkov od osnove, za posebne igre na srečo v igralnih salonih pa 20 odstotkov od osnove. "Zaradi tega ne prihaja do nižjih prihodkov društev, humanitarnih društev, invalidnih društev, športnih društev, skratka vseh tistih, ki participirajo pri prihodkih od iger na srečo," je pojasnil Šircelj.
Na FŠO so do tega skeptični. Kako bi predlagane spremembe vplivale na obseg sredstev, ki jih prejemajo v obliki koncesij od obeh loterij, je po njihovih navedbah pokazala analiza Loterije Slovenije. Da bi FŠO in FIHO ostali na enaki višini dobljenih koncesijskih dajatev, kot jih prejemata do zdaj, bi morali v primeru uveljavitve petodstotne koncesijske dajatve, ki je v predlagani noveli sicer določena kot minimalna, na slovenskem trgu ustvariti dodatnih 540 milijonov evrov prometa iz naslova prihodkov od ponudbe loterijskih in klasičnih iger na srečo, torej od vseh ponudnikov skupaj. "Pri tem je potrebno tudi poudariti, da je trenutna povprečna višina koncesijske dajatve Loterije Slovenije 43-odstotna, Športne Loterije pa 25-odstotna, po predlagani noveli se lahko ta zmanjša na pet odstotkov," opozarjajo na FŠO. Glede na to, da sta Loterija Slovenije in Športna loterija v lanskem letu ustvarili za dobrih 180 milijonov evrov prometa in glede na velikost slovenskega trga na FŠO dvomijo, da lahko vsi ponudniki skupaj ustvarijo še dodatnih več kot 500 milijonov evrov.
Belgijski strokovnjak: Bili bi unikatni, vendar ne na način, da bi bili lahko ponosni
Minister Šircelj je dejal, da je vlada delno upoštevala številne pripombe in predloge na novelo, ob tem pa je izrazil prepričanje, da bodo predlagane spremembe prispevale k večji ponudbi na trgu ter pozitivno vplivale na državni proračun ter prihodke prej omenjenih organizacij. Belgijski pravnik Philippe Vlaemminck, ki velja za enega največjih strokovnjakov za zakonodaje o igrah na srečo in ki je bil kot predstavnik Belgije vključen v vse primere iger na srečo pred Sodiščem EU in sodiščem EFTA (to je okoli 60 primerov), je do predloga slovenske vlade kritičen: "Monopol v normalnih ekonomskih razmerah ni običajen, ker ne prinaša nobenih koristi za potrošnike, vendar pa je na področju iger na srečo vseeno boljši kot konkurenca. V to verjame tudi Sodišče EU, kjer v bistvu menijo, da konkurenca na tem področju ni dobra, ker ne vodi do boljših storitev za potrošnike, temveč se s tem povečujejo problemi in tveganja."
Kot je poudaril mednarodni strokovnjak, monopol na tem področju v Evropi pa tudi v večini drugih držav po svetu je pravzaprav model in ne nekaj, kar bi odpravljali: "Finska je imela v preteklosti tri prireditelje iger na srečo, enega za igralnice, drugega za loterijo in tretjega za stave, vendar pa se je tamkajšnja vlada odločila, da jih bo spojila v eno družbo. To je sprejela tudi Evropska komisija, tako da ima Finska zdaj samo enega prireditelja za vse igre na srečo." Slednje so po njegovih besedah po svetu večinoma organizirane kot monopoli. "Redko boste videla dva prireditelja v eni državi, nikoli pa več prirediteljev," je poudaril Vlaemminck, ki se je v Sloveniji mudil prejšnji teden.
Belgijski strokovnjak je izrazil prepričanje, da je slovenska vlada pred načrtovanimi spremembami zakona pripravila ocene učinkov tveganj, ko gre za zaščito potrošnikov, pranje denarja in nameščanje tekem v povezavi s športnimi stavami ter ekonomske posledice sprememb zakona: "Rad bi videl ocene učinkov tveganj. Rad bi videl na papirju, kaj je razlog za ta predlog, ker ta zagotovo obstaja. V normalni demokratični državi bi že zaradi transparentnosti morali povedati, zakaj bi nekaj radi spremenili." Na vprašanje, ali bi bila Slovenija v primeru, če bi poslanci na koncu potrdili novelo zakona, unikaten primer v Evropi in svetu, pa je odgovoril: "Če bi v Sloveniji zamenjali dober monopol, ki je skladen z evropskim pravom z več prireditelji, bi bili unikatni, vendar pa ne na način, da bi bili lahko na to ponosni."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
