"Gospodarski obeti se izboljšujejo, za letos pričakujemo 6,1-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP)," v jesenski gospodarski napovedi, ki jo je včeraj obravnavala vlada, navaja vladni urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Nova napoved je od spomladanske višja za 1,5 odstotne točke. "Predvsem zaradi izboljšanja obetov v mednarodnem okolju, hitrejše rasti aktivnosti od pričakovane, zlasti v drugem četrtletju in tudi v poletnih mesecih, in ob nadaljnjem prilagajanju podjetij in potrošnikov spremenjenim razmeram je napoved nekoliko višja, kot smo predvideli v pomladanski napovedi," je pojasnila direktorica Umarja Maja Bednaš.
Večjo rast kot spomladi na Umarju zdaj napovedujejo zato, ker se po globokem lanskem padcu aktivnosti (4,2 odstotka) letos nadaljuje okrevanje dejavnosti, ki so vpete v mednarodno menjavo (predelovalne dejavnosti in promet). Ugodna so gibanja v izvozu in uvozu, med investicijami se krepijo zlasti naložbe v opremo in stroje. S postopnim sproščanjem omejitvenih ukrepov medletno raste trgovina, postopno okrevajo tudi gostinske in nastanitvene storitve, igralništvo ter športne, kulturne, razvedrilne in osebne dejavnosti. Skladno s tem se krepi zasebna potrošnja.
V predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu ter povezanih storitvah bo raven aktivnosti iz leta 2019 večinoma dosežena že letos, podobno velja tudi za investicije in mednarodno menjavo. Ostale storitve in zasebna potrošnja, ki jih je epidemija bolj prizadela, pa bodo svojo predkrizno raven večinoma dosegle naslednje leto, z izjemo storitev povezanih s turizmom, kjer bo ta raven dosežena pozneje, nadalje navaja Umar.
Zaposlenost se bo letos po oceni njegovih analitikov povečala za 0,8 odstotka, povprečno število brezposelnih bo padlo za 11 odstotkov. Tako bo letos brezposelnih samo še za 2 odstotka več kot leta 2019. "Gospodarsko okrevanje se bo v naslednjih dveh letih nadaljevalo, v letu 2022 naj bi se rast BDP umirila na 4,7 odstotka, leta 2023 pa bo znašala 3,3 odstotka," piše v napovedi Umarja. Težave z dobavo materialov naj bi se umirile. Pri tem na Umarju predvidevajo, da bodo (zlasti v letu 2022) določeni omejitveni ukrepi še vedno prisotni in bodo omejevali popolno okrevanje določenih storitvenih dejavnosti (predvsem potovanj).
Največje tveganje epidemija
Med negotovostmi, ki bi lahko preprečile uresničitev Umarjevih napovedi, največje tveganje predstavljajo negotove epidemične razmere. Zato bo pomembno prilagajanje ukrepov za blaženje posledic epidemije epidemičnim in gospodarskim razmeram, vedno bolj pa tudi krepitev razvojnih vsebin ob podpori evropskih sredstev.
K okrevanju zasebne potrošnje bo poleg rasti razpoložljivega dohodka prispevalo tudi delno sproščanje prihrankov in s tem postopno zmanjševanje stopnje varčevanja gospodinjstev, ki pa bo predvidoma še precej presegala raven iz leta 2019. Tudi rast državne potrošnje bo letos ostala solidna.
Inflacija bo letos v povprečju 1,4-odstotna. K višji rasti cen ob koncu leta (2,5 odstotka medletno) bodo prispevale predvsem višje cene energentov (tudi zaradi nizke lanske osnove). Zaradi omejitvenih dejavnikov proizvodnje ob solidnem povpraševanju pa so se začele krepiti tudi cene neenergetskega industrijskega blaga. Rast cen hrane in storitev bo ostala zmerna, ocenjujejo na Umarju.