Aleš Hauc
Aleš Hauc, ki je bil tudi zunanji sodelavec mariborske ekonomske fakultete, je bil na čelu Pošte Slovenije od junija 2005 do aprila 2012. Takoj za tem pa je postal predsednik uprave banke NKBM, na tem položaju pa je ostal do februarja 2015, ko ga je s položaja zaradi zdravstvenih težav odpoklical nadzorni svet banke. Na njegov položaj je bil takrat imenovan Robert Senica.
Pred tem je bil na daljši bolniški, sam pa je po tem nadzornemu svetu podal predlog za sporazumno razrešitev s položaja predsednika uprave. Senica je za Večer po prevzemu najvišjega položaja v NKBM dejal, da je Hauc opravil dober posel, da pa je delal zelo konzervativno.
Nekoliko presenetljivo je Hauc leta 2016 oddal kandidaturo za direktorja UKC Maribor, saj je od njegovega odhoda iz NKBM v zraku viselo, kaj bo počel. Takrat je dejal, da s kandidaturo misli resno in da ne drži, da je to samo eno od žezel, ki jih v iskanju nove službe daje v ogenj. Svet UKC Maribora je nato na položaj imenoval Janeza Lavreta.
Rojen leta 1964 je po diplomi na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti poklicno pot začel leta 1991 kot svetovalec za financiranje podjetij pri Ekonomskem inštitutu v Mariboru. Pozneje se je zaposlil v takratni Krekovi banki, karierno pot pa od leta 2002 nadaljeval kot direktor mariborske enote Banke Koper. Na čelo Pošte Slovenije se je zavihtel leta 2005 v času prve vlade Janeza Janše.
V NKBM je bil v času Aleša Hauca izpeljan največji del privatizacije druge največje slovenske banke, a je nato tik pred dokončno izpeljavo projekta februarja 2015 odstopil po daljši bolniški odsotnosti. Banko je vodil skozi njena najbolj krizna leta, ko se je zaradi bremen iz predkriznih časov in posledične rasti slabih posojil znašla v tako težavnem položaju, da jo je morala država večkrat dokapitalizirati, pozneje pa v okviru obsežne sanacije največjih slovenskih bank tudi dokončno nacionalizirati ter del slabih terjatev prenesti na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).
Hauc: Stresni testi leta 2013 preveč "brutalni"
V zvezi s tem je bil pred dobrima dvema letoma zaslišan pred preiskovalno komisijo DZ, kjer je povedal, da v banki niso imeli vpliva na to, katere terjatve bodo na koncu prenesene na DUTB, ter ocenil, da so bili stresni testi v letu 2013 preveč "brutalni" in da so bila zavarovanja za terjatve ocenjena zelo nizko.
Ocenil je, da sklad Apollo in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki sta banko kupila leta 2016 za 250 milijonov evrov, v banki po njenem prevzemu "delata pravo zgodbo", da pa sta Novo KBM dobila "dosti poceni". "Verjetno je bilo treba eno banko prodati in pokazati, da smo resna država, ne banana republika," je o odločitvi države za prodajo takrat dejal Hauc.
Leta 2019 ga je murskosoboško sodišče obsodilo na pet mesecev pogojne zaporne kazni zaradi žaljivih obdolžitev proti nekdanji pooblaščenki za preprečevanje pranja denarja v banki Vesni Rožanc, ker naj bi po mnenju sodišča z izjavami škodil njeni časti ali dobremu imenu.
Hauc je bil tudi predavatelj na Gea Collegeu v Ljubljani in v izobraževalnem centru Združenja bank Slovenije, od leta 2008 pa je na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti kot zunanji sodelavec na katedri za finance predaval predmete s področja financ in bančništva. Bil je tudi član nadzornih svetov PBS in Športne loterije ter član strateškega sveta Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, še poročajo mediji.
