Miha Raičevič
Konec lanskega maja je vodenje preiskovalne komisije, ki se ukvarja z domnevnim nezakonitim financiranjem stranke SDS, prevzel poslanec SMC Gregor Perič. Pred njim jo je vodil Jani Möderndorfer, ki je po vstopu stranke SMC v Janševo koalicijo prestopil v LMŠ.
V času, ko je komisijo vodil Möderndorfer, je ta opravila devet rednih in pet nujnih sej, odkar vodi komisijo Perič, pa so opravili "zgolj" tri seje, eno nujno in dve redni. Zadnja je potekala pretekli mesec, člani komisije so obravnavali zaupne dokaze, zato je bila za javnost zaprta, so pojasnili v državnem zboru. Prav tako sta bili za javnost zaprti tudi preostali dve seji, ki ju je kot predsednik sklical Perič. Zadnja seja na spletni strani DZ zaradi "zaupnosti podatkov" sploh ni zabeležena, prav tako ni zabeležena prihodnja seja, ki "bo potekala v kratkem in je že bila sklicana".
Od ustanovitve komisije februarja 2019 je bilo skupaj zaslišanih več kot deset prič, državni zbor pa natančnega števila ne razkriva, ker da gre za zaupen podatek. Seveda tudi ni znano, koga vse so poslanci zaslišali za zaprtimi vrati. So pa nam lahko posredovali podatek, da je bilo, odkar komisijo vodi Perič, na zaslišanje povabljenih dvanajst prič. Kdaj so bile oziroma bodo zaslišane, ni znano.
Perič je hkrati pojasnil, da imajo predsedniki preiskovalnih komisij težave pri zagotavljanju prostih terminov za sklicevanje sej. V zvezi s tem je pripravljen tudi predlog o spremembah poslovnika državnega zbora, ki bi ob zasedanju delovnih teles omogočil hkratno zasedanje preiskovalnih komisij.
Sedanji predsednik komisije Perič je pojasnil, da so nabor prič oblikovali na podlagi dokumentacije, ki je označena z določeno stopnjo tajnosti, zato o zaslišanjih tudi javnost ni obveščena. "V interesu delovanja komisije je, da prič ne izpostavljamo, saj bi slednje lahko vplivalo tako na njihove izpovedbe kot tudi na pravico do varstva zasebnosti. Za razliko od drugih preiskovalnih komisij vabljeni namreč niso izpostavljeni kot javne osebnosti, nosilci javnih funkcij ali kot osebe, ki bi bile lahko preiskovanec ali pa bi imele ključno vlogo v predmetu preiskave," pravi Perič.
Sicer pa so večino prič zaslišali v dobrem letu, ko je komisijo vodil Möderndorfer. Prvi je bil pred očmi javnosti decembra 2019 zaslišan Denis Čaleta. Januarja lani so bili na sedmo redno sejo na zaslišanje kot priče vabljeni Aleš Hauc, Robert Senica, Sabina Župec Krajnc, Vesna Rožanc in Primož Britovšek. Opravičila sta se Senica in Župec Kranjčeva, ostali pa so bili zaslišani.
Slediti bi morala seja, na kateri naj bi zaslišali še Jasno Iskra in nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca, a sta se oba opravičila. 20. januarja lani so nato uspeli zaslišati Roberta Senico in Sabino Župec Kranjec ter tudi Jasno Iskra, ki je prišla skupaj s svojim odvetnikom Jurijem Žitkom. Jazbeca je komisija uspela zaslišati marca lani, od tedaj pa, kot že zapisano, so vse seje potekale brez navzočnosti javnosti. Sicer pa so tudi v času Möderndorferjevega vodenja nekaj sej za javnost zaprli.
Perič je prepričan, da bo komisija do konca tega mandata državnega zbora končala delo in pripravila zaključno poročilo. Delo svojega predhodnika na čelu komisije je ocenil kot korektno, prav tako pravi, da na sedanje delo Möderndorferja, ki je od zamenjave na čelu komisije njen podpredsednik, nima pripomb. Prošnjo za komentar Peričevega dela smo poslali tudi Möderndorferju, ki pa je komentar zavrnil.
Koalicija bo "težko" preiskovala koalicijo
Smo pa zato pridobili odziv člana komisije Marka Koprivca (SD), ki pravi, da Peričevo vodenje kaže "na tisto, na kar je bilo opozorjeno že ob njegovem imenovanju na mesto predsednika komisije". "Da bo koalicija 'težko' preiskovala koalicijo oziroma največjo koalicijsko stranko," je poudaril. Sklici sej pod Peričevim vodenjem so precej manj intenzivni in so "praktično na minimumu", opozarja Koprivc, ki dodaja, da nima nobenega razloga za optimizem, da želi Perič priti do odgovorov.
Stranko SAB žalosti in preseneča, da je delovna vnema novega predsednika zelo upočasnila delo komisije, pa poudarja poslanec te stranke in član komisije Marko Bandelli. Meni tudi, da zaprtost seje za javnost vzbuja vtis prikrivanja in netransparentnosti, "zlasti ko gre za sporne in domnevno nezakonite posle". Zapiranje sej za javnost ima po Bandellijevem mnenju nasprotni učinek, saj odpira več vprašanj, kot ponudi odgovorov. "Nenavadno je, da se o zadevah javnega pomena odloča za zaprtimi vrati, kar je diametralno nasprotno od vodenja taiste komisije s strani predhodnega predsednika," poudarja Bandelli.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
