Srečko Klapš
Potem, ko je Ustavno sodišče v začetku julija letos na plenarni seji odločilo sprejeti ustavno pritožbo kreditojemalcev v švicarskih frankih, je na dnevnem redu današnje seje pritožba Igorja Ajdnik in drugih iz Domžal. Ustavna pritožba se nanaša na 13. novembra lani sprejet sklep Vrhovnega sodišča in na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, ki je bila izrečena 11. maja lani, v zvezi z delno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani v pravdi o kreditih v švicarskih frankih.
V Združenju Frank, ki mu predseduje Matjaž Sušnik, pozdravljajo, da so po treh letih prišle zadeve njihovih članov pred ustavne sodnike. "Žal medtem tečaj švicarskega franka nezadržno raste in se ponovno približuje zgodovinskemu rekordu. Hkrati se napoveduje, da bodo kmalu začele rasti tudi obrestne mere. Oboje bi lahko bilo za kreditojemalce usodno, nezmožnost odplačevanja kreditov pa bi lahko ogrozila tudi dobičke bank," opozarja Sušnik. Dobro kaže tudi zakonodajni poti Predloga zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih, ki bi ga lahko poslanci obravnavali na seji DZ že konec januarja.
Na Združenje se je v zadnjem času po nasvet obrnilo več kreditojemalcev v švicarskih frankih, ki od bank prejemajo pisma, oziroma predloge za "ugodno" konverzijo kredita iz švicarskih frankov v evrski kredit. "Nekatere od teh ponudb vsebujejo izjave, ki bi jih v primeru sprejema ponudbe komitenti morali podpisati in bi jim utegnile škodovati v morebitnem sodnem sporu z banko. Svojim članom zato svetujemo previdnost pri sprejemanju odločitev v zvezi s takšnimi ponudbami," še svari Sušnik.
Dopise bank je komentiral tudi odvetnik Robert Preininger: "Sodišče Evropske unije je že večkrat sprejelo stališče, da morajo pravni učinki ugotovitve nepoštenosti pogodbenega pogoja omogočati vzpostavitev pravnega in dejanskega položaja potrošnika, kot bi bil podan brez nepoštenega pogoja. To pomeni, da potrošnik ni dolžan pristati na konverzijo kredita, ki ga tudi ni dolžan predčasno poplačati, če je pogodbeni pogoj kredita, nominiranega v tuji valuti, nepošten in je pogodba nična, saj se s tem dejansko odpove temeljni pravici do vzpostavitve pravnega in dejanskega položaja, kot bi bil podan brez nepoštenega pogoja. Zato podpisovanje teh in podobnih izjav nikakor ne svetujem."
Sušnik ob tem še dodaja, da ob uredbi EU, ki z letom 2022 uvaja nove referenčne obrestne mere SARON in s tem enostransko posega v kreditne pogodbe, bode v oči dvoličnost bankirjev ter slovenskih in evropskih oblasti: "Za nami so leta razprav, v katerih je eden glavnih protiargumentov zakonski rešitvi kreditov v švicarskih frankih sveta nedotakljivost pogodb in svobodne poslovne pobude. To pa oblasti ne moti, ko je treba reševati banke iz zagate, v kateri so pristale zaradi ukinitve LIBORJA," še meni Sušnik.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
