Zakon o sodniški službi, ki ga je na ustavnem sodišču izpodbijal sodni svet, med drugim določa, da sodniku preneha sodniška služba z upokojitvijo, vendar najpozneje, ko dopolni 70 let. Kot ugotavlja ustavno sodišče, je zakonodajalec na izpolnitev določene starosti oziroma upokojitev vezal prenehanje sodniške službe, ne pa tudi sodniške funkcije, to pa je v nasprotju z ustavo. To pravno praznino in neustavnost mora državni zbor odpraviti v šestih mesecih.
"Konec trajanja sodniške funkcije mora pomeniti tudi konec opravljanja sodniške službe. Ker je trajanje sodniške funkcije po ustavi časovno omejeno do določene starostne meje, je z istim trenutkom omejeno tudi trajanje sodniške službe," so odločili ustavni sodniki s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Matej Accetto in Rok Čeferin.
Bistvo opravljanja sodniške službe in sodniške funkcije je sojenje, ki pomeni izvajanje sodne oblasti. Sodniki pridobijo temeljno upravičenje za izvajanje sodne oblasti z izvolitvijo v sodniško funkcijo. Sodno oblast lahko izvajajo le toliko časa, dokler ne nastopi kateri od razlogov za prenehanje sodniške funkcije. Ker pa z upokojitvijo sodniška funkcija preneha, je ureditev, ki je bila pred leti sprejeta za odpravljanje sodnih zaostankov in upokojenim sodnikom omogoča, da do 70. leta starosti sodijo oziroma izvajajo sodno oblast, v neskladju z ustavo, je prav tako odločila večina ustavnih sodnikov in člen o reaktiviranju upokojenih sodnikov sploh razveljavila. Proti je bil ustavni sodnik Rok Čeferin. Tudi Čeferin se sicer strinja, da je reaktiviranje upokojenih sodnikov za opravljanje sodniške službe in službenega nadzora neustavno. Bi pa lahko po njegovem vseeno opravljali naloge sodne uprave, torej to, kar ni sojenje in ne gre za sodno oblast, je napisal v odklonilnem ločenem mnenju.