Na številko 114 so v zadnjih dneh najpogosteje spraševali o razdelitvi humanitarnih sredstev, je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil vodja klicnega centra Andrej Šter.
V centru je po Šterovih besedah danes odprtih deset telefonskih linij. Ob odprtju centra pred dvema tednoma je bilo vprašanj zelo veliko, marsikdo je mogoče celo testiral, ali center res deluje in ali bo res prišel do sogovornika. "Drugi dan delovanja so imeli več kot 250 klicev, zdaj se je število nekako ustalilo okrog 100," je povedal.
Velikokrat samo poslušajo
Po njegovih besedah so si v dveh tednih delovanja nabrali precej izkušenj, doslej so delovali z isto ekipo, ta teden pa vključujejo nove sodelavce. Klicatelji se na njih obračajo z različnimi vprašanji in težavami, poskušajo odgovoriti na vse, je poudaril.
Posamezni klici trajajo kar precej časa, ne gre za vprašanje in odgovor v enem stavku ali v nekaj besedah. Zgodi se tudi, da odgovora na prvo žogo ne morejo dati in klicatelju napovejo, da bodo zbrali informacije, je pojasnil Šter. Poiščejo ga pri posameznih službah, ministrstvih, občinah, humanitarnih organizacijah in klicatelja pokličejo nazaj.
Takih vprašanj, na katera ne uspejo odgovoriti neposredno, je med pet in deset odstotki. Po Šterovih besedah so povezana predvsem s področjem finančne uprave, torej davki in dajatvami, ali socialnih transferjev, ko je treba v odgovoru vključiti denimo tudi kak podatek zaupne narave.
Kako z bančnimi posojili?
Ministrstvo za finance je objavilo dodatna pojasnila glede možnosti začasnega odloga bančnih posojil za prizadete v poplavah, ki jo je prinesel zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Vlogo morajo upravičenci nasloviti na banko najpozneje do 31. decembra.
Ukrep je namenjen bančnim kreditojemalcem s sedežem ali stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so v avgustovskih poplavah utrpeli škodo. Za gospodarske družbe je meja postavljena pri najmanj 100.000 evrov škode. Za zadruge, društva, zavode, ustanove, fizične osebe, ki zaposlujejo delavce, ali samozaposlene osebe, za nosilce kmetijskega gospodarstva ali nosilce dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter za fizične osebe pa je meja postavljena v višini najmanj 10.000 evrov škode.
Ukrep zavezuje banke in hranilnice v Sloveniji, da tem kreditojemalcem odobrijo odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev, če posamezna obveznost iz kreditne pogodbe, za katero se zahteva odlog plačila, do konca julija še ni zapadla v plačilo. Strani se lahko dogovorita tudi za krajše ali daljše obdobje oz. o drugačnih značilnostih odloga plačila obveznosti, če to predlaga ali želi kreditojemalec.
V obdobju odloga se pri bančnih posojilih na odloženi del glavnice lahko obračunavajo obresti največ v višini 12-mesečnega euriborja plus nič odstotkov oz. po ob sklenitvi pogodbe dogovorjeni obrestni meri, če je ta za kreditojemalca ugodnejša. Kot merilo za določitev ugodnejše obrestne mere se upoštevata vrednost 12-mesečnega euriborja in višina obrestne mere, dogovorjena s kreditno pogodbo, veljavna na dan oddaje vloge za odlog plačila. Ta se upošteva za celotno obdobje odloga plačila.
Banka ima od kreditojemalca pravico zahtevati popolno vlogo oz. podporno dokumentacijo glede izpolnjevanja pogojev, pri čemer pa ne sme postavljati nerazumnih zahtev. Kakšna so ustrezna dokazila, je v pristojnosti politike in presoje banke. Načeloma pa kot dokazilo o nastali škodi šteje vse, kar izkazuje škodo. To so lahko cenitev, zapisnik, fotografije poškodovanih premičnin in nepremičnin, skupaj z izjavo kreditojemalca, so našteli.
Kot so pojasnili na ministrstvu, se obresti v času odloga plačila obračunavajo, plačati pa jih je treba po izteku obdobja odloga. Na kakšen način se plačajo, se strani dogovorita. Ob tem so dodali, da za odobritev odloga plačila banka kreditojemalcu ne sme zaračunati stroškov. Odloga tudi ne sme pogojevati z drugimi pogoji, ki jih zakon ne vključuje. (STA)
Sicer klicatelji odgovor praviloma prejmejo isti dan, če ne, pa v dveh dneh. "Tudi na ministrstvih, ki so nam v pomoč, se je oblikovala mreža tistih strokovnjakov in služb, ki vedo in razumejo, da je tisti, ki se je obrnil na klicni center, v stiski in da je treba odgovor oblikovati prednostno," je pojasnil Šter. Meni, da jim dela ne bo zmanjkalo, zato ker se posledice poplav in neurij v celotni dimenziji šele kažejo. Se pa včasih po njegovih besedah zgodi, da jih pokliče kdo brez konkretnega vprašanja, ki želi samo pogovor in je zanj tudi hvaležen. Gre za ljudi, ki so ostali brez vsega, jih je strah ali so brez upanja, "in naša naloga je, da človeka ne pustimo samega, da mu poskušamo pomagati tudi s tem, da ga poslušamo, mu vlijemo samozavest in zavedanje, da ni ostal sam".
Vprašanja, s katerimi se ljudje obračajo na njih, so odvisna tudi od aktualnega dogajanja. V zadnjih nekaj dnevih so bila pogosto povezana z razdelitvijo humanitarnih sredstev Rdečega križa Slovenije in Slovenske karitas, pred tem se je večji delež vprašanj nanašal na plačilo položnic za elektriko. Vprašanja se pogosto nanašajo tudi na razmere v lokalnem okolju.
"Vsem poskušamo zagotoviti primeren, ažuren in realen odgovor. Ne sejemo črnogledosti in ne olepšujemo stanja, ker bi bilo to precej lahkomiselno," je dejal Šter.
Ob sobotah za zdaj ne delajo več
V prvih dveh tednih je klicni center deloval tudi ob sobotah, a se je izkazalo, da je takrat vprašanj zelo malo, minulo soboto so prejeli manj kot 20 vprašanj. Zato so se odločili, da bodo sobotno delo vsaj zaenkrat prekinili, če se bo pokazal večji interes, pa ga je možno znova vzpostaviti. Kot pomanjkljivost sobotnega dela centra je Šter izpostavil to, da se na ta dan niso mogli obrniti po pomoč na druge službe, saj ob sobotah ne delajo, in so lahko iskanje odgovora nadaljevali šele v ponedeljek. Tako da klicni center zdaj deluje vsak delovnik med 8. in 16. uro.
Na vprašanje, koliko časa bi bil center lahko še odprt, je Šter odgovoril, da bo to odvisno od nadaljnjih aktivnosti, ki bodo temeljile tudi na zakonu o obnovi. Predstavlja si, da bo omenjeni zakon ponudil marsikatero rešitev in da bodo lahko vprašanja, na katera zdaj odgovarjajo individualno, pripravljena v pisni obliki. Se pa s kolegi pripravljajo, da bodo, če bo treba, v klicnem centru delali tudi dlje kot do novega leta. Zdaj je za delo v klicnem centru usposobljenih in pripravljenih okoli 40 ljudi.
