"Umikanje omejitvenih ukrepov in posledično postopno okrevanje gospodarske aktivnosti, ki je letos razmeroma enakomerno po dejavnostih, se še nista v celoti odrazili v izboljšanju položaja javnih financ," ugotavlja fiskalni svet, katerega naloga je skrb za stabilnost javnih financ. Predvsem zaradi nekaterih ukrepov na področju stroškov dela in socialnih transferjev, katerih delež v Sloveniji odstopa od povprečja EU, so bili v prvih šestih mesecih izdatki, povezani s protikoronskimi ukrepi, dokaj visoki.
Fiskalni svet nadalje opozarja, da se je stanje javnih financ v Sloveniji v krizi poslabšalo bolj kot v povprečju EU. Povišan dolg sektorja država je tako bolj občutljiv za morebitne spremembe pogojev financiranja v prihodnosti oziroma na obrestne mere, po katerih se zadolžuje država. Zaradi navedenega bi morala vlada ukrepe, ki lahko vplivajo na položaj javnih financ, nujno sprejemati in izvajati premišljeno in ciljno.
Primanjkljaj državnega proračuna je v prvi polovici leta 2021 znašal 1,95 milijarde evrov, kar je še nekoliko več kot v enakem obdobju lani, ko je proračun imel za 1,92 milijard evrov več odhodkov kot prihodkov. Letošnji primanjkljaj je bil večji od lanskega, čeprav je proračun zabeležil visoko rast prihodkov. Odhodki proračuna so po bili po podatkih fiskalnega sveta v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi s prvo polovico leta 2020 višji za 18 odstotkov.
Financiranje trenutno še pod ugodnimi pogoji
Za protikoronske ukrepe je vlada v prvi polovici tega leta namenila 1,8 milijarde evrov, v letošnjem državnem proračunu pa je za ta namen predvidenih 800 milijonov evrov. Največji delež odhodkov proračuna v okviru protikoronskih ukrepov so v prvih šestih mesecih znašala izplačila dodatkov zaposlenim v višini 0,5 milijarde evrov. Samo maja in junija je bilo iz državnega proračuna izplačanih nekoliko manj kot 300 milijonov evrov dodatkov.
"Razmeroma skromen pritok sredstev EU in tudi s tem povezanih investicij države v prvi polovici leta 2021 bo kljub rasti v zadnjih mesecih zahteval precejšnje povečanje v drugi polovici leta za dosego zastavljenih ciljev, njihova neizpolnitev pa lahko vpliva tudi na gospodarsko aktivnost," opozarja fiskalni svet. Slovenska država se za financiranje protikoronskih ukrepov še lahko zadolžuje pod zelo ugodnimi pogoji. To poleg priložnosti prinaša tudi pasti in poveča tveganja, če ta denar ni ustrezno porabljen, še opozarjajo na fiskalnem svetu.
Delež državnih obveznic, s katerimi se zadolžuje slovenska država, ki jih je odkupila Evropska centralna banka (ECB), v dolgu države ostaja med največjimi v evrskem območju, zahtevana donosnost pa je po nekajmesečnem obdobju ob koncu 2020, ko je bila negativna, v začetku 2021 ponovno postala pozitivna. Pribitek donosnosti na nemške obveznice je trenutno na ravneh, ki so bile nazadnje dosežene ob koncu leta 2017, navaja fiskalni svet.
Glavna naloga za ministra
Prof. dr. Rasto Ovin, dekan fakultete Doba, nam je na podlagi opozoril fiskalnega sveta povedal, da bi brzdanje rastočega primanjkljaja in dolga sedaj moralo biti glavna skrb finančnega ministra, kar pa politično ni enostavna naloga. "Medtem ko je politično manj zahtevno deliti pomoči, je potrebno veliko znanja in politične spretnosti, da se javne finance normalizirajo oziroma vsaj spravijo v prejšnje okvire," razlaga.
To, da se je v Sloveniji stanje javnih financ zaradi krize poslabšalo bolj od povprečja EU, je po Ovinovih besedah opozorilo, da sistem v Sloveniji deluje slabše od povprečja EU. Kot primer navede dodatke v zdravstvu za delo v času epidemije covida-19, ki so presegli vsako razumno mejo, kar je, kot je bilo razumeti zdravstvenega ministra, pač posledica obstoječih kolektivnih pogodb. Ker sistem v Sloveniji deluje slabše od povprečja EU, bo potreben večji finančni napor, ko bo kriza mimo.
1,95 milijarde evrov je znašal primanjkljaj državnega proračuna v prvi polovici leta 2021, kar je še nekoliko več kot v enakem obdobju lani, ko je proračun imel za 1,92 milijard evrov več odhodkov kot prihodkov.
18-odstotno je zvišanje odhodkov proračuna v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi s prvo polovico leta 2020.
1,8 milijarde evrov je v prvi polovici 2021 porabila za protikoronske ukrepe, v letošnjem državnem proračunu pa je za ta namen predvidenih 800 milijonov evrov.
0,5 milijarde evrov je bilo izplačanih dodatkov zaposlenim, to je največji delež odhodkov proračuna v okviru protikoronskih ukrepov v prvih šestih mesecih.
300 milijonov evrov dodatkov je bilo iz državnega proračuna izplačanih samo maja in junija.
"Dobri gospodarski rezultati in pozitivna pričakovanja so v največji meri posledica sposobnosti in dejavnosti posameznih podjetij, ki jim je uspelo, da so se v krizi dobro prilagodila oziroma so izkoristila možnost, ki se je ob krčih mednarodne trgovine odprla za najnaprednejše in najproduktivnejše," pojasni profesor Ovin.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
