Ustavno sodišče je odločilo, da je zakonodajna ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le osebi različnega spola in da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. DZ ima pol leta za odpravo neustavnosti. Dotlej pa omejitev ne bo.
Ustavno sodišče je v dveh ločenih odločbah razveljavilo prvi stavek tretjega odstavka 2. člena zakona o partnerski zvezi in prvo alinejo 22. člena družinskega zakonika.
Dodatno je ugotovilo, da je prvi odstavek 3. člena družinskega zakonika v delu, v katerem določa, da je zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene, v neskladju z ustavo. Prav tako sta prvi odstavek 213. člena in 223. člen družinskega zakonika v neskladju z ustavo.
Neustavnih je bilo tudi več določb prejšnjega zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Ustavno sodišče je določilo, da mora neskladje veljavnih zakonov DZ odpraviti v šestih mesecih.
To nikakor ne zmanjšuje pomena tradicionalne zakonske zveze ali tradicionalne družine, poudarja ustavno sodišče. Odpravlja le apriorno izključevanje
Do sprememb zakonodaje velja, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da lahko istospolna partnerja, ki živita v partnerski zvezi, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca, so v sporočilu za javnost zapisali na ustavnem sodišču.
Ustavno sodišče je postopka za oceno ustavnosti spornih zakonskih določb začelo po uradni dolžnosti na podlagi ustavnih pritožb dveh istospolnih parov, ki v upravnih postopkih in pred sodišči nista uspela z zahtevo za sklenitev zakonske zveze oziroma za uvrstitev na seznam kandidatov za skupno posvojitev.
Z eno izmed odločb je ustavno sodišče odločilo, da je ureditev, ki istospolnim partnerjem ne omogoča sklenitve zakonske zveze, diskriminatorna. Takšne diskriminacije glede na odločitev ustavnega sodišča, ki jo povzema sporočilo, ni mogoče upravičiti s tradicionalnim pomenom zakonske zveze kot skupnosti moža in žene in tudi ne s posebnim varstvom družin.
Na ustavnem sodišču ocenjujejo, da takšna odločitev ne zmanjšuje pomena instituta tradicionalne zakonske zveze kot življenjske skupnosti moža in žene in ne spreminja pogojev ali posledic sklepanja zakonske zveze med osebama različnega spola: "Pomeni zgolj to, da lahko odslej poleg raznospolnih partnerjev zakonsko zvezo sklepajo tudi istospolni partnerji."
Ustavna zahteva po enakem obravnavanju istospolno in raznospolno usmerjenih oseb je po navedbah ustavnega sodišča terjala tudi izenačitev njihovega pravnega položaja na področju posvojitve. V skladu z odločitvijo ustavnega sodišča lahko tako odslej istospolna partnerja, ki živita v formalni življenjski skupnosti, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji, kot veljajo za raznospolna zakonca. Ob tem na ustavnem sodišču pojasnjujejo, da je bila v Sloveniji istospolnim partnerjem že do zdaj omogočena vzpostavitev skupnega starševstva na način, da je eden od partnerjev posvojil otroka drugega partnerja (t. i. enostranska posvojitev).
Na ustavnem sodišču ugotavljajo, da presojane ureditve skupne posvojitve ne more utemeljiti cilj varstva največje koristi otroka, "saj absolutna prepoved uvrstitve istospolnih partnerjev na seznam kandidatov za skupno posvojitev ni primeren ukrep za dosego tega cilja". "Presoja največje koristi otroka je namreč mogoča le v okviru posamičnega postopka posvojitve, v katerem se otroku izmed vseh možnih kandidatov za skupno posvojitev izbereta najprimernejša posvojitelja. Splošna vnaprejšnja (apriorna) izključitev istospolnih partnerjev od možnosti za uvrstitev na seznam kandidatov za skupno posvojitev vodi zgolj v krčenje možnih kandidatov in tako ne more pomeniti ukrepa, ki bi povečeval možnosti za sprejem odločitve v največjo korist otroka," so zapisali.
Anja Zag Golob: Moja žena je zdaj tudi zakonsko moja žena
"Moja žena je zdaj tudi zakonsko moja žena. Ne partnerka - ŽENA. Verjamem, da za večino to sploh ni pomembno. Za nas je ... ne morem povedati z besedami. Za nas je ta odločitev ustavnega sodišča temeljni, ključni kamenček v mozaiku na poti k enakopravnosti," se je na facebooku odzvala kolumnistka Studia City in nekdanja kolumnistka Večerove priloge V soboto Anja Zag Golob.
"Še več, v določenih primerih je že na prvi pogled očitno, da sporni ukrep (zaradi morebiti že stkanih tesnih osebnih vezi istospolnih partnerjev - denimo kot rejnikov - z otrokom) preprečuje uresničitev največje koristi konkretnega otroka," je še zapisano v odločitvi ustavnega sodišča.
Takšna odločitev po oceni ustavnega sodišča "ne uvaja pravice do posvojitve, ne zmanjšuje pomena tradicionalne in še zlasti ne biološke družine za korist otroka ter ne vpliva na položaj takih družin". "Pomeni pa, da mora zakonodajalec pri urejanju posebnega varstva otrok, za katere biološki starši ne skrbijo (več) in ki zato nimajo možnosti živeti v svoji primarni družini, upoštevati ustavno prepoved diskriminacije in istospolnim partnerjem omogočiti, da se uvrstijo na seznam kandidatov za skupno posvojitev. V vsakem primeru pa izbiro najprimernejših posvojiteljev za konkretnega otroka opravi center za socialno delo, na predlog katerega sodišče ob upoštevanju največje koristi otroka odloči o njegovi posvojitvi," še navaja sporočilo za javnost.
Ustavno sodišče je sicer tudi v obeh primerih razveljavilo sodbi upravnega sodišča, ki sta bili povod za ustavno presojo, in vrnilo primera v odločanje na upravno enoto oziroma pristojen center za socialno delo.
Vse navedene odločitve je ustavno sodišče sprejelo s šestimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodniki Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli.
Več sodnikov je dalo ločena pritrdilna ali odklonilna mnenja. Med njimi sodnik Rok Svetlič, ki je podal odklonilno mnenje k obema odločbama. V njih je med drugim zapisal, da "ne obstaja nekaj takega, kot je pravica do posvojitve". "Za kršitev v zvezi s katero pravico potlej gre," se sprašuje.
To po njegovem mnenju ne pomeni, da zakonodajalec ne sme sprejeti ureditve, ki bi istospolnim parom omogočala posvojitev. "Toda odločitve zakonodajalca ni mogoče obiti z angažmajem ustavnega sodišča," piše.
Glede možnosti sklenitve zakonske zveze pa meni, da je imel zakonodajalec pri urejanju materije na voljo dve strategiji. "Lahko bi posegel z redefinicijo v institut zakonske zveze ali pa dodal nov institut partnerske skupnosti. Odločil se je za slednje. V ustavi ni nobene ovire, da ne bi zakonodajalec povsem izenačil obeh vrst skupnosti in ju uredil v enem institutu in z enotnim poimenovanjem. Toda v ustavi tudi ni nobene opore za presojo, da bi to moral storiti," še piše Svetlič.
Levica: Odlična novica po letih mučnih bojev
Prvi so se odzvali v Levici in odločitev ustavnega sodišča, ki je izenačilo pravice parov pri sklepanju porok in posvajanju otrok, pozdravili. Potrebnih je bilo veliko bojev in referendumskih kampanj, ampak naša družba je danes bolj enakopravna, kot je bila včeraj, pravijo.
"Z rosnimi očmi sprejemam odločitev US, ki je danes sporočilo, da je ugotovilo nedopustno diskriminacijo istospolnih parov pri ureditvi zakonske zveze in skupni posvojitvi otrok. Ustavno sodišče je še odločilo, da je edina ustrezna dikcija taka, kot smo jo v Levici predlagali leta 2015. Po sedmih letih mučnih bojev, posebej pa v luči vse bolj agresivnih teženj retradicionalizacije, ki je dosegla enega najbolj brutalnih vrhuncev pred tedni v ZDA s prepovedjo splava, je to odlična novica. Kaže tudi na to, da bitke za bolj odprto in enakopravno družbo niso brez pomena in da so potrebne ves čas, če ne želimo, da že pridobljene pravice erodirajo," pravi vodja poslanske skupine dr. Matej T. Vatovec.
Mesec: Po odločitvi ustavnega sodišča o pravicah istospolnih parov bodo v tednu ali dveh pripravljene spremembe zakonodaje
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo po napovedi ministra Luke Mesca v tednu ali dveh pripravilo zakonodajni predlog za odpravo neustavnosti ureditve, ki istospolnim partnerjem ne omogoča poroke in posvojitve otrok. "To nam nalaga ustavno sodišče in to bomo storili z največjim veseljem," je poudaril Mesec.
"Ustavno sodišče je danes razsodilo, da je razlikovanje med raznospolnimi in istospolnimi pari neustavno, kar pomeni, da imajo istospolni pari pri nas pravico do poroke in do posvojitve otrok. Kot minister za delo, družino in socialne zadeve to odločitev ustavnega sodišča pozdravljam," je na novinarski konferenci po današnji seji vlade dejal Mesec.
V Legebitri navdušeni nad odločitvijo ustavnega sodišča o zakonski zvezi in posvojitvah istospolnih partnerjev
V društvu Legebitra so navdušeni nad odločitvijo ustavnega sodišča, da ureditev, ki istospolnim partnerjem ne omogoča sklenitve zakonske zveze in posvojitve otrok, ni v skladu z ustavo, je za STA dejala vodja Legebitre Lana Gobec. Opozorila pa je, da je zdaj na potezi DZ, da se ravna po navodilih sodišča in sprejme ustrezno zakonodajo.
Lana Gobec je dejala, da so v Legebitri odločitev ustavnega sodišča pričakovali. "Kajti že leta smo trdili, da je bil zakon o partnerski zvezi že ob sprejemu diskriminatoren, sedaj pa je temu pritrdilo tudi ustavno sodišče," je povedala.
Odločitev je po njenih besedah izjemnega pomena. "Ko imaš zakonodajo, ki deli partnerstva in ena naredi večvredna kot druga, je to začetek diskriminacije, izključevanja in neenake obravnave," meni Gobčeva.
Da je ustavno sodišče zakon jasno obsodilo in zakonodajalcu naložilo, da diskriminacijo odpravi, je "velik in pomemben korak, ki smo ga po vseh teh letih končno v Sloveniji tudi dočakali", še menijo v Legebitri.
"Samo zakonsko urejeno priznavanje njihovih pravic lahko pripelje k dejanskemu zavedanju o tem, da je vsak posameznik obravnavan enakopravno in spoštljivo," pa so v današnjem sporočilu za javnost navedli na ministrstvu.
Pritrjujejo ugotovitvi, da je diskriminatorna ureditev, po kateri istospolnim partnerjem in partnericam ni omogočena sklenitev zakonske zveze. Prav tako se strinjajo s stališčem ustavnih sodnikov, da ustavna zahteva po enakem obravnavanju istospolno in raznospolno usmerjenih oseb terja izenačitev njihovega pravnega položaja tudi na področju skupne posvojitve.
Ob tem je minister, sicer prvak Levice, danes ugotavljal, da današnja odločitev ustavnega sodišča "sovpada s tem, kar smo v Levici govorili že zadnjih osem let". Spomnil je tudi na njihovo pobudo spremembe zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v letih 2014 in 2015, ko so poskušali raznospolne in istospolne pare izenačiti.
Takrat je bilo to zavrnjeno na naknadnem zakonodajnem referendumu, zdaj pa jim ustavno sodišče nalaga, da to neustavnost, ki je posledica padca zakona na referendumu, odpravijo, je navedel. "To bomo z največjim veseljem v najkrajšem možnem času opravili. S kolegi z ministrstva sem že govoril in lahko rečem, da je zakon že v pripravi".
Odziv Zagovornika načela enakosti
"Samostojni državni organ za varstvo pred diskriminacijo zagovornik načela enakosti pozdravlja odločitev ustavnega sodišča glede enakih možnosti za sklenitev zakonske zveze in skupne posvojitve za istospolne pare.
Sodba ustavnega sodišča v celoti pritrjuje argumentaciji iz zagovornikove zahteve za oceno ustavnosti delov Družinskega zakonika in zakona o partnerski zvezi iz decembra 2020.
Zagovornik pozdravlja tudi odločitev sodišča, da se do odprave ugotovljene protiustavnosti šteje, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da lahko istospolna partnerja, ki živita v partnerski zvezi, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca.
Evropske države, ki so zakonsko zvezo istospolnih parov že omogočile in v celoti izenačile pravice istospolnih parov s heterospolnimi pari, so Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Islandija, Irska, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Španija, Švedska, Švica in Združeno Kraljestvo.
Z današnjo odločitvijo Slovenija stopa ob bok državam, v katerih spolna usmerjenost ni več razlog za zakonsko neenakopravnost."
