V Mariboru si še vedno ni mogoče izbrati osebnega zdravnika. Družinska medicina kronično nezasedena

Na jesenskem roku za zdravniške specializacije je ponovno veliko mest ostalo praznih na družinski medicini, kjer kadra že leta močno primanjkuje. Lani je bilo razpisanih kar 130 mest v vsej državi, a je 60 ostalo nezasedenih. In kot kaže, letos ne bo bistveno drugače. Na jesenskem roku se je na 53 mest za družinsko medicino prijavilo le dvanajst diplomantov medicine. "Družinska medicina je kronično nezasedena," je dejala predsednica Zdravniške zbornice, dr. Bojana Beovič. Hkrati pa izpostavila, da to velja še za nekatere druge stroke, kjer ljudje nujno potrebujejo zdravljenje. Na urgentni medicini je bilo lani od 30 zasedenih le 13 mest, na patologiji le štiri od 13, dve od štirih mest sta ostali prazni na onkologiji z radioterapijo, kar 16 od 43 na interni medicini, tri od 18 na ginekologiji in devet od 41 na pediatriji. V letošnjem jesenskem razpisu razen na družinski medicini na teh področjih ni bilo toliko praznih mest - eno na pediatriji, dve (od štirih) na urgentni medicini in eno na ginekologiji. "Država bi morala narediti nekaj, da bi bila ta delovna mesta bolj zanimiva z boljšimi delovnimi pogoji in plačo," je jasna Beovičeva.

Izrazila je tudi zaskrbljenost, da se težave, ki se zdaj kažejo na družinski medicini, v nekaj letih zaradi "neugodne starostne strukture" lahko izrazijo na ginekologiji. "Prišlo bo do slabše preskrbljenosti z ginekologi na primarni ravni. Manj bo preventivne dejavnosti in večja bo gravitacija v napredovanih stanjih na sekundarni ravni. Kar se že dogaja tudi na družinski medicini. Ko se problemi prelagajo na sekundarno raven."

Maribor: Manj zdravnikov, a več specializantov

Posledice pomanjkanja družinskih zdravnikov že dalj časa posebej občutijo ljudje v Mariboru, kjer si, tako kot po nekaterih drugih mestih v državi, že več kot leto dni ni mogoče izbrati novega osebnega zdravnika. V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor je situacija še slabša kot lani, priznava vodja družinskih zdravnikov Maja Arzenšek. "Letos smo še bolj zdesetkani kot prejšnje leto, ker imamo kar nekaj porodniških odsotnosti in daljših bolniških dopustov. En zdravnik se bo v tem mesecu upokojil. To pomeni, da moramo te ambulante nadomeščati in ne moremo dodajati novih. Trenutno z rednimi zdravniki niti ne uspemo pokriti vseh odsotnosti - bolniških, porodniških in dopustov. Težave s kadrom so res velike. Zdravniki pa so izgoreli, isti dan nadomeščajo po dve ali tri ambulante. Udejanja se, na kar že več let opozarjamo. Pritiski in potrebe pa so še večji," pove Maja Arzenšek.

Se je pa v Mariboru za razliko od lani več specializantov odločilo za družinsko medicino v zdravstvenem domu. Lani so pridobili le dve specializantki, letos jih je osem. "Upam, da je to trend za prihodnja leta. Če bi vsako leto uspeli pridobiti osem ali deset novih specializantov, bi v nekaj letih prišli na zeleno vejo," pravi Maja Arzenšek. Ocenjuje, da so mladi očitno prepoznali "čare našega dela. Morda je to delno tudi plod opozoril in tega, da smo dosegli vsaj določene omejitve glede glavarinskega količnika. Da mladi ne bodo prisiljeni vpisovati pretiranega števila novih pacientov in da smo prišli do prenove organiziranosti, naročanja, da so mladim specializantom družinske medicine dali 20-odstotni dodatek k plači ..." našteje razloge, ki bi utegnili obrniti negativno spiralo, v katero so ujeti že nekaj let. Kdaj si bodo ljudje lahko znova izbrali zdravnika v Mariboru, ne upa napovedati. "Upam, da naslednje leto. Ampak ker se ves čas gibamo po robu, vsaka nova porodniška ali daljša bolniška odsotnost ponovno spremeni situacijo. Nimamo nobene rezerve. In ko dobimo koga novega, moramo najprej pokriti odsotne zdravnike," razloži Maja Arzenšek.

Nagrada na kratek rok

Edino hitro rešitev vidi v tem, da bi naenkrat dobili več zdravnikov, kar pa je precej nerealno, priznava. Zato predlaga sistem nagrajevanja tam, kjer so deficiti. "To bi bil kratkoročen ukrep. Dolgoročno to ni rešitev. Plača je po motivaciji za delo na tretjem ali četrtem mestu. Pomembno je spremeniti pogoje dela, kar pomeni tudi dodatno investirati v opremo, digitalizacijo in podobne stvari, ki vnašajo nezadovoljstvo med zaposlene. To je začarani krog. Če bi nas bilo dovolj, bi bilo naše delo zelo lepo. Ko pa nas je vedno manj, nas je samo čedalje manj. To bi morali presekati s hitrim dotokom zdravnikov, kar bi lahko dosegli morda prav z nagrajevanjem. Nagrada ima večjo učinkovitost kot splošno povišanje plače, na katero se po nekaj mesecih navadiš," razmišlja Maja Arzenšek.

Tudi Beovičeva pravi, da se nič ne da rešiti kratkoročno. Ocenjuje pa, da bi lahko nekaj za privlačnost poklica naredili tudi z birokratsko razbremenitvijo in digitalizacijo. Pa tudi s prenosom določenih kompetenc na diplomirane medicinske sestre, kar naj bi storili ponekod v tujini, kjer so se soočali z enakimi težavami. "Mi imamo že nekaj časa diplomirane medicinske sestre, ki bi določene kompetence lahko prevzele, ampak njihovo izobraževanje ni bilo do zdaj tako usmerjeno ... To ni nekaj, kar bi se dalo čez noč," razmišlja Beovičeva. Komentirala je tudi predlagani dodatek za nove specializante iz družinske medicine v višini 1000 evrov bruto, predviden s predlogom izhodnega covidnega zakona, ki ga trenutno obravnava parlamentarni odbor za zdravstvo. Meni, da bi morali dodatek nameniti vsem specializantom na primarnem nivoju.