V srednjo šolo prideš, znižaš pričakovanja in odrasteš

Spomini na srednjo šolo marsikomu pričarajo nasmeh na obrazu, zato poprimejo za telefon in se snidejo z nekdanjimi sošolci. In česa se spominjajo (spominjamo)? Najverjetneje najlepše dobe, tako imenovane zlate dobe dijaštva. A za vsakogar je to obdobje nekaj posebnega in ga je doživel ob svojem času. Ali z drugimi besedami - kaj sestavlja konglomerat srečnih občutenj, o katerih tako z veseljem pokramljamo še čez mnoga leta?

V četrtem letniku profesorji postanejo tudi "kolegi"

Najpogosteje bivši dijaki kot zlato dobo označijo drugi letnik, ko so se na srednješolski sistem že navadili in pri starših poželi večje odobravanje glede večernih izhodov, in četrti letnik, ko so bili kot dijaki že polnoletni in je bila edina večja skrb priprava na maturo. Za Vasjo Grošelja iz Trbovelj je bila zlata doba prav v četrtem letniku: "Poseben čar dijaškega življenja začutiš predvsem v četrtem letniku. Vsaj po mojem mnenju je glavni faktor, ki odraža briljanco tega obdobja, brezbrižnost. V četrtem letniku posameznik prileze do točke, na kateri je dovolj star in v teoriji tudi dovolj razumen, da življenje in s tem tudi šolske interakcije vodi po lastni presoji." Za Vasjo je to pomenilo "gojenje kolegialnih odnosov z določenimi profesorji, prostoročno razporejanje šolskega in izvenšolskega časa ter intenzivno vključevanje v socialno življenje vse od sončnega zahoda pa do jutranjih ur - zaradi zaupanja staršev tudi na šolske noči". Kot pove, mu tega čara ni moglo vzeti nič, sploh pa ne matura, ki se za nazaj zdi kot mačji kašelj.

"Matura se zdaj zdi brez dodane vrednosti"

"Matura se zdi zdaj, nekaj let po končani srednji šoli, resnično nepomembna stvar, brez dodane vrednosti. Kar smo se naučili v gimnaziji v obdobju štirih let, je bilo ključnega pomena za našo celostno razgledanost, a 'piflarija' na koncu kvečjemu nauči lažje shajati s stresom v izpitnem obdobju na fakulteti," pripoveduje Alja Grlica iz Maribora, za katero je bilo najlepše obdobje dijaštva v drugem letniku. "Prvi letnik je bil zame čista groza, saj iz osnovne šole nisem bila navajena načina učenja, ki je pričakovan v srednji šoli. Zato sem večino prvega letnika prebila za knjigami, pa kljub temu dobivala slabše ocene. Spomnim se, kako sem se tri tedne učila zgodovino in nato dobila preslikavo mojega vloženega truda v oceno 3, s katero nisem bila zadovoljna. V drugem letniku pa znižaš pričakovanja, dojameš, da v vsem preprosto ne moreš biti najboljši, in se umiriš. Ko se umiriš, že strumno zakorakaš v drugi letnik, kjer preprosto uživaš in pozornost preusmeriš tudi na življenje zunaj srednje šole," dodaja Grlica, s katero se ne strinja Hana Dougan, ki je uživala prav v prvem letniku srednje šole, ko je docela spoznala čar številnih dogodkov, izmenjav, izletov in novih mednarodnih poznanstev, ki jih v osnovni šoli ni bilo.

Od prve zaljubljenosti do zaključne sproščenosti

"Prvo leto je sovpadlo z obdobjem prve zaljubljenosti, načrtovanja poti petminutnega odmora, tako da srečaš svojo simpatijo ali se ji ogneš, prvih koncertov in norih noči v super družbi sošolcev in sosošolcev. Ko se slednji 'prviči' končajo, pa je krasno obdobje tudi sproščeni četrti letnik," pojasni Hana Dougan, prav tako iz Maribora.
"Dijaška leta se zame prav nič ne ločujejo od vrtčevskih, osnovnošolskih ali študentskih, zato jim ne morem pripisovati zlatega sijaja," pa je prepričan Amadej Petan iz Brežic. "Kakor ostala časovna obdobja jih je karakterizirala določena rutina, tukaj vezana predvsem na čas v šoli in zunaj nje, pozitivne in negativne plati medčloveških odnosov, skrbi in zadovoljstva in odkrivanje sebe ter sveta okoli sebe. Vse to me je spremljalo pred dijaškimi leti in me spremlja še danes," je odločen.
Vendar prav zato, ker je "sijaj" določenega obdobja (ne le srednješolskega) za vsakega posameznika zelo intimno doživljanje medsebojnih odnosov, kot je dejal tudi Petan, se tovrstna ločnica zabave, pristnosti in tudi odraščanja med ljudmi razlikuje. Skupna vsemu ostajata spomin in spoznanje, da srednješolske skrbi minejo, včasih pa si jih tako zelo želimo nazaj.
Za vse, ki v srednješolsko obdobje šele vstopate, vam naši sogovorniki želijo, da bi se imeli vsaj pol tako lepo, kot so se imeli oni. Vi, za katera so ta leta že minila - zadnji dnevi avgusta so kot nalašč ustvarjeni za nostalgičen spomin na šolske dni.