Odpadno jedilno olje je nevaren odpadek, opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). En liter, zlit v odtok ali naravo, lahko onesnaži tudi milijon litrov pitne vode. "Pa vendar se mnogi ne zavedajo, zakaj je pomembno zbirati in pravilno zavreči odpadno jedilno olje, ki prepogosto konča v odtoku ali na domačem kompostu," opozarjajo na ZPS. Zato so preverili, kako pravilno ravnati z oljem, ki ostane po cvrtju, da bomo s tem naredili najmanj škode okolju.
Zlivanje olja od peke krofov ali cvrtja piščanca v odtok lahko povzroči resne težave in škodo okolju, odtočnim cevem in čistilnim napravam. Vsaka kapljica olja, ki jo zlijemo v straniščno školjko ali lijak, pomeni veliko onesnaženje površinskih voda in podtalnice. "Olje, nabrano na površini vode, onemogoča prehod kisika in s tem življenje vodnega živalstva in rastlinstva. Nalaga se na stenah kanalizacijskih cevi in s tem otežuje prehod drugih odplak, čiščenje cevi pa je zelo zahtevno, saj so pogosto zakopane globoko pod zemljo," pišejo na ZPS.
Če konča v greznici ali mali komunalni čistilni napravi, se izloči na površino in onemogoči vnos zraka do odplak, kar povzroči slabo delovanje ali celo prekinitev delovanja greznice ali male komunalne čistilne naprave. Moti tudi proces naravne razgradnje.
Če ga odvržemo med biološke odpadke, na kompost ali drugam v naravo, onemogočimo naraven razkroj in delovanje mikroorganizmov. Sčasoma se spere do podtalnice, ki je v Sloveniji glavni vir pitne vode. Ko je podtalnica onesnažena, lahko traja več sto let, da se njena kakovost obnovi ali izboljša.
Namesto v odtok – v ulični zbiralnik, premično zbiralnico ali zbirni center
Zakonodaja nam nalaga, da odpadno jedilno olje pravilno zavržemo. Prepovedano ga je mešati z drugimi odpadki in ga odvajati v kanalizacijo ali greznice. Vsi organizirani obrati prehrane so dolžni zbirati in oddajati odpadno jedilno olje pooblaščenim družbam, za kar dobijo plačano tudi več sto evrov za tono.
Potrošniku najprijaznejši način odlaganja odpadnega jedilnega olja je v uličnih zbiralnikih. To so namenske zbiralne posode, postavljene na ekoloških otokih ali samostojno na pogosto obiskanih mestih, v katere lahko prelijemo odpadno jedilno olje, v nekatere pa lahko odvržemo dobro zaprto plastenko z oljem.
Druga možnost za oddajo olja je med akcijami zbiranja nevarnih odpadkov v premičnih zbiralnicah, ki potekajo enkrat do dvakrat na leto, večinoma spomladi in jeseni, o točnih datumih pa nas obvesti lokalno komunalno podjetje.
Tretja, za potrošnika sicer najzamudnejša in logistično najzahtevnejša možnost, je oddajanje v zbirnih centrih. Kdaj lahko to storite, preverite na spletni strani vašega komunalnega podjetja.
Miti in resnice o odpadnem jedilnem olju
Če olje zmešamo z detergentom in speremo v odtok, s tem ne naredimo nobene škode komunalnemu sistemu ali okolju.
Ob dodatku detergenta se olje sicer razprši na manjše kapljice, a se vseeno nalaga na odtočnih ceveh in je odlično lepilo za ostalo nesnago. Ujame se v čistilnih napravah in povroča dodatno delo in stroške z odstranjevanjem. Kanalizacijski sistem ni popolnoma tesen, zato lahko skupaj s kapljicami vode uhaja tudi olje. Mešanje odpadnega jedilnega olja z detergentom in spiranje v odtok zato ni primeren način odstranjevanja.
Če odpadno jedilno olje sežgemo v peči skupaj z nafto, s tem ne naredim škode okolju.
Kurjenje odpadnega jedilnega olja v domači peči je tako kot vsako drugo nenadzorovano sežiganje odpadkov prepovedano, saj lahko predstavlja tveganje za okolje in zdravje ljudi. Olje vsebuje kar nekaj nečistoč in vode, ki ostane po cvrtju, ima tudi drugačne fizikalne lastnosti (temperatura vrelišča, viskoznost,...) kot kurilno olje, zato je zgorevanje nepopolno in lahko predstavlja nevarnost tako za okolje, kot za kurilni sistem. Ima drugačne fizikalne lastnosti (temperatura vrelišča, viskoznost ...) kot kurilno olje, zato je zgorevanje nepopolno. Produkti nepopolnega zgorevanja olja so nevarni tako za okolje kot za kurilni sistem. Tudi dimnikar nam bo hvaležen, če bomo odpadno jedilno olje pravilno zbirali in odvrgli v za to namenjen zbiralnik.
Katere vrste maščobe spadajo v zbiralnik?
Vprašanje so na ZPS naslovili na komunalna podjetja in na posrednika pri predelavi odpadnega jedilnega olja ter dobili različne odgovore. Vsem je skupno, da v zbiralnik ne spadajo ostanki hrane, torej je treba maščobo pred zbiranjem precediti.
Če smo od komunalnega podjetja prejeli zbirno posodo, ima ta že nameščeno oziroma priloženo cedilo, če ne, moramo to storiti sami. V procesu predelave se sicer surovina natančno prefiltrira, a predelovalci vseeno želijo čim bolj čisto olje, brez primesi.
V zbiralnikih zato ne želijo mešanic olja in kisa, ki nam na primer ostane pri pripravi solate, kot tudi ne z detergentom ali vodo pomešanega olja. Posrednik sicer navaja, da je delež primesi v skupni količini oddanega olja tako majhen, da ne moti samega procesa proizvodnje biodizla, zato je še vedno najprimernejši način, da take mešanice precedimo in zbiramo skupaj s čistim odpadnim jedilnim oljem, namesto da jih zlijemo v odtok ali na kompost.
Večina komunalnih podjetij navaja, da v zbiralnike lahko oddamo mešanico odpadnega jedilnega olja in živalske maščobe (na primer maslo, mast), vendar raje ne v zimskem času, saj se živalska maščoba strdi pri višjih temperaturah kot jedilno olje in lahko zamaši zbiralnik ter onemogoči črpanje. Čiste živalske maščobe ni mogoče preliti v zbiralnik, lahko pa jo oddate v plastenki v zbirnem centru.
K odpadnemu jedilnemu olju ne smemo primešati motornih olj, saj ta niso primerna za izdelavo biodizla. Le en liter odpadnega motornega olja v stolitrski posodi lahko uniči kompletno surovino. V takem primeru gre lahko mešanica le v sežig, s čimer izgubi svojo vrednost kot surovina.
Najbolje je, da posodo, v kateri smo shranjevali olje, uporabimo večkrat in je vmes ne spiramo. Če želimo zavreči plastenko, v kateri je bilo shranjeno olje, jo je treba popolnoma izprazniti in odložiti v namenski zabojnik za odpadno mešano embalažo. Pred tem je ni treba spirati, le pazimo, da iz nje ne kaplja.
