Vinarji skupaj do večje prepoznavnosti

Predstavniki večjih institucij, ki združujejo domače vinogradnike in vinarje, so podpisali izjavo o sodelovanju. Ta predstavlja prvi korak na njihovi skupni poti do boljše promocije slovenskih vin doma in v tujini. Dokument zasleduje več ciljev, med katerimi podpisniki izpostavljajo predvsem vzpostavitev generičnega telesa, ki bo skrbelo za dolgoročno strategijo promocije slovenskih vin na domačem in tujih trgih.

Pobudo za podpis izjave je sprožila Vinska družba Slovenije, ki jo vodi Marjan Colja, sicer tudi direktor sežanske zadruge Vinakras. "Zavedamo se, da smo v Vinski družbi največji proizvajalci, ki smo že zdaj najbolj prisotni na domačem trgu, ampak vemo, da je treba iti od začetka. Od malega kmeta naprej, da bomo skupaj soustvarjali politiko in dobre tržne pogoje za vse," pravi Colja. Večje slovenske kleti z zadostnimi kapacitetami so že danes izvozno naravnane, poudarja, je pa veliko takih, ki tovrstnih kapacitet nimajo, med te prišteva tudi lastno. "S povečanjem izvoza velikih kleti se bo doma sprostil prostor za manjše, zato moramo vsi skupaj stremeti k večjemu izvozu. Država mora doumeti, da je to nujno, zato mora tudi ministrstvo za kmetijstvo ustvariti pogoje za promocijo na tujih trgih."

Najprej ciljajo na sosednje države

Član upravnega odbora Združenja družinskih vinarjev Slovenije Boštjan Protner pojasnjuje, da so že začeli z aktivnostmi za zagon promocijskega organa, pri čemer se zgledujejo po avstrijskem sistemu. Tako predvideva, da bodo vinarji v prihodnosti za delovanje te institucije namenjali določen znesek, ki bo določen po litrih ali pa po hektarjih. Hkrati pričakuje, da jim bo država v ta namen primaknila še vsaj toliko.

"Glede na to, da najboljše vino prodamo doma, je promocija v tujini hkrati promocija za to, da gosta iz tujine pripeljemo v Slovenijo. Torej so zagotovo med prvimi potencialnimi trgi sosednje države, kjer sicer ne moremo ustvarjati velikih izvozov, s ciljno promocijo pa bomo lahko doma razvijali vinski turizem," pravi Protner, sicer priznani vinar iz Vodol pri Mariboru. Pri tem poudarja še pomen pritegnitve Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) med podpisnike izjave, s čimer so po njegovem mnenju vključili tudi tiste vinarje, ki doslej niso bili nikjer zastopani: "Vsi smo na isti strani, če bomo enotno zastavili cilje, bo tudi ministrstvo na naši strani." Predsednik KGZS Roman Žveglič prav tako pozdravlja pobudo in izraža prepričanje, da lahko tudi sami s službo kmetijskega svetovanja in pomočjo njihovih specialistov za vinogradništvo veliko pripomorejo k uspešnemu nadaljevanju zgodbe, ki se je začela s podpisom izjave.

Brez hudih rezov

Tudi Colja meni, da morajo v prvi vrsti vinarji sami ministrstvu pomagati pri pravilnem razporejanju sredstev. "Ministrstvo si na primer lahko prizadeva, da bo dalo več denarja za prenove, če pa prenov ne bo, bo ta denar neizkoriščen. Naj se v tem primeru nameni za modernizacijo tehnološke opreme ali promocijo na tujih trgih. Denar je treba vlagati tja, kjer bo največji učinek."

V letu, ki ga je zaznamovala epidemija, so večji slovenski vinarji po njegovih besedah v povprečju doživeli okoli desetodstotni upad prometa. "Bolj so bili prizadeti tisti, ki so tržili v gostinstvu. Sicer smo vsa podjetja v panogi to leto preživela brez večjih posledic, ki bi zahtevale hude reze." Colja verjame, da bo tokratno povezovanje uspešno: "Velikim vinarjem ni v interesu, da bi uničili kakšnega manjšega, daleč od tega. V naši kleti večinoma sodelujemo z malimi kooperanti, do katerih smo zelo korektni. Pri nas je cena fiksna in jo postavimo že januarja. To moramo veliki ponuditi malim. Od tistih, ki niso člani zadrug, pa pričakujemo, da so na trgu korektni in da ne zbijajo cen, saj s tem izgubljamo vsi." Pri tem se zaveda, da gre komaj za prve korake in da rezultatov ne gre pričakovati čez noč, sam jih po najboljšem scenariju pričakuje v petih letih.