Možnost unovčitve lanskih bonov se podaljšuje do 30. junija 2022, medtem ko veljavnost letošnjih vlada lahko podaljša s sklepom.
Vlada je potrdila predlog zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje epidemije in omilitev njenih posledic - tako imenovani PKP 10. Po njem bodo najbolj ranljivim skupinam izplačali poseben dodatek, je napovedal finančni minister Andrej Šircelj.
Decembra enkratni dodatki za najranljivejše
Tisti z najnižjimi pokojninami, do 510 evrov, bodo prejeli enkratni izredni solidarnostni dodatek, ki bo izplačan predvidoma decembra, in sicer 300 evrov. Za tiste, ki mesečno prejemajo med 510 in 612 evri, bo dodatek 230 evrov, preostali, ki prejmejo do 714 evrov, pa bodo prejeli 130 evrov dodatka.
Za izboljšanje socialnega položaja bodo solidarnostni dodatek prejeli tudi kmetje z dohodki pod 591,20 evra, stari nad 65 let, ki niso prejemniki pokojnin. Ta bo znašal 150 evrov. Predlagajo še dodatek za invalide, prav tako 150 evrov. "Ti dodatki se ne izključujejo z energetskim dodatkom, ki je odvisen od socialnega položaja ljudi in tega, kakšen vpliv imajo energenti na ceno življenjskih potrebščin. Tega nadomestila v tem zakonu sicer ni," je pojasnil Šircelj. Napovedali so tudi dodatek tistim, ki pomagajo v zdravstvenih ustanovah, in sicer na dnevni osnovi - za pripadnike civilne zaščite naj bi znašal 30 evrov, za študente in dijake pa 25 evrov.
Upokojenci, ki prejemajo do 510 evrov pokojnine, bodo dobili 300 evrov enkratnega dodatka, prejemniki od 510 do 612 evrov pokojnine 230 evrov, tisti s pokojnino od 612 do 714 evrov pa 130 evrov dodatka.
Prostovoljci v zdravstvu, pripadniki civilne zaščite bodo prejeli 30 evrov, študentje in dijaki pa 20 evrov dnevno.
Invalidi in kmetje z nizkimi prihodki bodo prejeli 150 evrov enkratnega dodatka.
Uvaja se nadomestilo za čas karantene za podjetnike in kmete.
Podaljšuje se ukrep izkoriščanja odsotnosti zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti do 28. februarja 2022 z možnostjo podaljšanja za tri mesece.
Dopust za leto 2020 bo mogoče izrabiti do 1. aprila 2022, dopust za leto 2021 pa do 30. decembra 2022.
Prav tako naj bi se delno povrnil izgubljeni dohodek zaradi karantene ali višje sile za samozaposlene in kmete. Plačilo za deset dni karantene naj bi bilo 250 evrov, za dvajset dni 500 evrov in za en mesec 750 evrov.
Omenjajo še povrnitev stroškov za hitre teste v gospodarstvu. Pomoč bo pripadla podjetjem, samostojnim podjetnikom, zavodom, društvom in samozaposlenim in bo znašala 60 evrov na delavca. Ukinili pa bodo plačevanje carin in DDV-ja na uvoženo blago, ki je namenjeno za lajšanje epidemije, torej za medicinske pripomočke in zaščitno opremo.
Z zakonom predlagajo tudi podaljšanje turističnih bonov do 30. junija prihodnje leto. Letošnje bone (bon21) pa vlada lahko podaljša s sklepom.
Odškodnina za morebitne zdravstvene zaplete
Zdravstveni minister Janez Poklukar pa je napovedal odškodnine za tiste, ki so ali bodo zaradi cepljenja utrpeli kakšno zdravstveno škodo. "Enako kot pri zdravilih se tudi pri cepivih v zelo redkih primerih lahko pojavijo resni neželeni učinki, vendar koristi cepljenja močno odtehtajo tveganja zaradi resnih posledic bolezni. Uvedba odškodninske odgovornosti in s tem sistema odškodnin brez krivde je ključna pri ohranjanju zaupanja v varnost in kakovost cepiv ter zagotavljanju učinkovitega in celovitega izvajanja nacionalnega programa cepljenja proti covidu-19," je dejal minister.
Nataša Pirc Musar: "Vesela sem, da je vlada končno doumela, da z odloki ne more vladati."
Vlada je v predlogu zakona določila še, da se pravna podlaga za urejanje življenja, glede zbiranja ljudi, opravljanja dela ter prometa blaga in storitev lahko uredi z odloki. "To pomeni, da to vlada lahko na podlagi strokovnih ocen ureja z odloki za največ 15 dni, o čemer mora obvestiti DZ," je povedal Šircelj. Na to, da vlada ne sme vladati z odloki, pravniki že dolgo opozarjajo, zato je taka zakonska ureditev zagotovo korak v pravo smer, je v prvem odzivu dejala pravnica Nataša Pirc Musar. "To pravniki kričimo že od začetka epidemije. Ali je zdaj to v redu, je odvisno od tega, kako so to zapisali. Se pa na tem mestu sprašujem, zakaj niso popravili zakona o nalezljivih boleznih, za katerega že imajo odločbo ustavnega sodišča, ki jim je naložilo, da morajo v roku dveh mesecev od odločbe to tudi urediti. Edini pravi zakon, ki lahko regulira temeljne človekove pravice, kadar se zgodi epidemija, je namreč zakon o nalezljivih boleznih. Je pa to vseeno korak v pravo smer. Vesela sem, da je vlada končno doumela, da z odloki ne more vladati," je dejala.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
