Medtem ko se vlada s sindikati zdravstva pogaja o višjih plačah zaposlenih na najbolj obremenjenih mestih v zdravstvu in socialnem varstvu, je ministrstvo za javno upravo, ki ga vodi Boštjan Koritnik, pripravilo dopolnjen predlog uredbe o plačah direktorjev. S spremembo kriterijev in večjim razponom plačnih razredov namerava dvigniti plače načelnikom upravnih enot, ki da so v primerjavi s plačnimi razredi vodilnih kadrov večine drugih organov državne uprave in glede na zahtevnost delovnega mesta prenizke, utemeljujejo v predlogu uredbe. Posledično zaradi ohranitve razmerij spreminjajo kriterije in dvigujejo tudi plače direktorjem oziroma tajnikom občinskih uprav.
Zlasti načelniki večjih upravnih enot si, če bo vlada uredbo potrdila, lahko obetajo od štiri do osem odstotkov višje plače, enako direktorji občinskih uprav. Pri čemer bosta načelnika Upravnih enot Ljubljana in Maribor uvrščena zunaj razpona plačnih razredov za načelnike, prvi bo imel za štiri odstotke višjo plačo, ki bo znašala 3807 evrov bruto, mariborski načelnik pa 3520 evrov bruto.
Z dvigi plač omenjenim, piše v utemeljitvi, bi odpravili anomalije, ko nekateri podrejeni zaradi dodatkov in napredovanj, ki so jih deležni v karieri, po plači prekašajo direktorje. A to še ni vse. V predlog novele uredbe so vključili tudi predlog ministrstva za izobraževanje po zvišanju plač ravnateljev vrtcev in šol ter direktorjev različnih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja. Izhodiščni plačni razred ravnateljev bi se namesto pri sedanjih 3254 evrih bruto začel pri 3807 evrih bruto, kar je dvig za pet razredov oziroma 20 odstotkov. Tudi ta dvig upravičujejo z vzpostavitvijo ustreznejših razmerij v plačah med njimi in drugimi zaposlenimi, ki lahko med kariero napredujejo. Pri čemer se ravnatelji osnovnih šol in vrtcev uvrščajo v plačne razrede glede na velikost šole oziroma število oddelkov, število podružnic oziroma enot, ki jih imajo.
Dvig plač, dražji domovi
A tu se seznam predlogov po dvigu plač še ne konča. Svoje predloge v uredbo je zapisalo tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na katerem so prepričani, da je nujna primerljivost delovnih mest na področju socialnega varstva, šolstva kot tudi zdravstva in vzpostavitev ustreznih razmerij znotraj socialnega varstva. Zato med drugim predlagajo zvišanje plač direktorjev domov za starejše in direktorjev centrov za socialno delo. Plačni razredi slednjih se določajo glede na število zaposlenih in število prebivalcev, ki sodijo pod njihovo pristojnost. Najnižja plača direktorja CSD bo za osem odstotkov višja. Pri domovih za starejše pa bi se izhodišče s 47. plačnega razreda in 2675 evrov bruto pomaknilo na 52. plačni razred in 3254 evrov bruto osnove. Tudi tu so direktorji razvrščeni v plačne razrede glede na število zaposlenih, število uporabnikov njihovih storitev in dislocirane enote. Ob tem je v uredbi zapisano tudi, da če bi na podlagi novega vrednotenja kateremu od direktorjev morali znižati plačo, bo sedanjo plačo ohranil do izteka mandata.
Če bo vlada uredbo, ki naj bi začela veljati že z novembrom, potrdila, bo to letno prineslo za 7,9 milijona evrov dodatnih stroškov, pri čemer bo na državo padlo 5,7 milijona evrov, na občine 1,7 milijona evrov, 430.000 tisoč evrov pa naj bi pokrili z dvigom cen storitev v socialnovarstvenih zavodih, in sicer za 0,5 odstotka.
Učitelji čakajo na četrti naziv
Predsednica združenja direktorjev skupnosti socialnih zavodov Iva Soršak je zadovoljna, da je pristojno ministrstvo prisluhnilo njihovemu predlogu po dvigu plač. "Želeli smo si sicer nekoliko več, a smo se ob koncu strinjali, da bomo imeli primerljive plače z ravnatelji. Dobro je tudi, da smo se jim priključili, sami namreč ne bi dosegli premikov," pravi Soršakova in opozori, da so imeli direktorji domov še pred dvanajstimi leti petkratnik minimalne plače, danes ta znaša le še 2,5-kratnik minimalne plače. Zanika pa, da bi dvig direktorskih plač vplival na to, da bi bili domovi za starejše dražji. "Samo zaradi naših plač zagotovo ne, bodo pa dražji po tem, ko bodo končana pogajanja o dvigu plač zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu."
In če so direktorji domov zadovoljni, je več nezadovoljstva med župani, ki so že pred časom opozorili, da bi si zaslužili najmanj 20 odstotkov višje plače. "Da nam bodo dvignili plače, nam je ta vlada obljubila že nekajkrat, a se nič ne premakne," pravi predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Podčetrtka Peter Misja. In doda, da v občinah ne nasprotujejo dvigu plač direktorjev občinskih uprav, bi pa pričakovali, da bi jih, glede na to, da bodo za plače dali iz občinskega proračuna, z ministrstva povprašali za mnenje. Prav tako menijo, da tovrstno parcialno reševanje plač ne bo prineslo rešitve, temveč bo le še poglobilo plačne anomalije. Tudi zato so vsa tri občinska združenja v pismu ministru Koritniku pozvala k celovitemu reševanju omenjene problematike. "V nasprotnem primeru bomo tudi na lokalni ravni v prihodnjih letih deležni negativne kadrovske selekcije," še opozori Misja. Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja znanosti in kulture Branimir Štrukelj pa dodaja, da dvigu plač ravnateljev ne nasprotujejo, pričakujejo pa, da se bodo temu primerno na novo vzpostavila tudi razmerja z zaposlenimi. In spomni, da v sindikatu še vedno čakajo na uzakonitev četrtega naziva za vzgojitelje in učitelje, ki bi jim prav tako zagotovil višje plače.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
