Vladavina prava: Korupcija na visoki ravni nekaznovana

V okviru boja proti korupciji v Sloveniji ostajajo kazenske preiskave, obtožnice in sodbe, tudi v primerih na visoki ravni, maloštevilne, kar vzbuja resne skrbi, evropska komisija navaja v novem poročilu o vladavini prava. Na podlagi te ocene oblastem v Sloveniji priporoča sprejem nove protikorupcijske strategije in akcijskega načrta s konkretnimi ukrepi ter določitev časovnega okvira za njihovo izvedbo. Prav tako je po oceni Bruslja potrebno okrepiti prizadevanja za učinkovito preiskavo, pregon in pravnomočne obsodbe v zvezi s korupcijskimi kaznivimi dejanji, vključno s primeri na visoki ravni.Poskrbeti za neodvisnost sodnikov in tožilcevNa področju pravosodja je Slovenija dobila priporočilo, da je potrebno nadaljevati postopke za vzpostavitev varovalk za neodvisnost sodnikov in državnih tožilcev v okviru parlamentarnih preiskav, ob upoštevanju evropskih standardov o neodvisnosti sodstva. Zagotoviti je treba, da reforma imenovanj v sodstvu vsebuje ustrezne zaščitne ukrepe za neodvisnost sodstva, ob upoštevanju evropskih standardov o neodvisnosti sodstva. Sprejeti je treba še ukrepe za zvišanje prejemkov sodnikov in državnih tožilcev, ob upoštevanju evropskih standardov o sredstvih in plačilu v pravosodnem sistemu, oblastem v Sloveniji priporočajo v Bruslju."Veseli me, da je na področju pravosodja opazen napredek v primerjavi z letom 2022, da so bila rešena nekatera pomembna vprašanja, kot na primer povečanje sredstev državnemu tožilstvu," v odzivu na poročilo navaja državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Igor Šoltes. Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v odzivu zagotovil, da policija prednostno obravnava korupcijska kazniva dejanja, na ministrstvu pa delujejo v smeri, da je preiskovanje teh kaznivih dejanj strokovno, hitro in učinkovito.Na področju medijske svobode je Slovenija dobila priporočilo, da je treba nadaljevati postopke sprejemanja nezakonodajnih zaščitnih ukrepov za novinarje in začeti zakonodajni postopek v zvezi z zaščito novinarjev, zlasti na spletu, ob upoštevanju evropskih standardov o zaščiti novinarjev.Perkauskas: Trudimo se biti nevtralniAudrius Perkauskas z generalnega direktorata evropske komisije za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo je v včerajšnji razpravi o ugotovitvah in priporočilih na temo medijev, novinarstva in demokracije, ki jo je organiziralo predstavništvo evropske komisije v Sloveniji, povedal, da se na evropski komisiji trudijo, da poročilo temelji na dejstvih in da je čim bolj nevtralno. Izogniti se hočejo temu, da bi glede na politično orientacijo države članice delili na dobre in slabe. Tudi države, ki so na lestvici medijske svobode visoko, recimo države Severne Evrope, opozarjajo na pomanjkljivosti. Iz priporočil posameznim državam je po Perkauskasovih besedah mogoče ugotoviti, kje so problemi večji in kje manjši. Izboljšanje razmer si evropska komisija prizadeva doseči na mehak način.Dr. Barbara Rajgelj, soustanoviteljica Pravne mreže za varstvo demokracije, je izpostavila, da je evropska komisija medijem v poročilu namenila celo poglavje, civilni družbi, ki jo osebno ocenjuje "kot edino resno opozicijo v tej državi", pa le en odstavek. Poleg tega je to poročilo o prejšnji oblasti, pravno mrežo pa zanima, kaj se dogaja pod sedanjo oblastjo. "Trenutno me zanima, na kakšen način poteka tranzicija, ker imamo v tej državi zelo slabe izkušnje z vsako tranzicijo, ker z vsako tranzicijo delamo nove krivice," je opozorila Rajgljeva.Mediji niso samo RTVV civilni družbi nestrpno pričakujejo novo medijsko zakonodajo, ker mediji niso samo javna RTV Slovenija, mediji dihajo na škrge, umirajo na obroke zaradi financiranja, javnost ne ve več, kaj dobiva, ker mediji niso financirani zaradi interesa javnosti, ampak zaradi interesa lastnikov, je vprašanja, ki jih poročilo evropske ne naslavlja, naštela Barbara Rajgelj.Prof. dr. Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi, je opozoril, da pripravo takšnih poročil podpira, je pa bil tokrat frapiran, "ker gre za popolno afirmacijo določenega političnega narativa". Če nekdo od zunaj, ki naj bi z distance podajal neko kritično objektivno oceno dogajanj v neki državi, v svojih zaključkih popolnoma potrjuje nek narativ, za katerega lahko, če se iskreno pogovarjamo, ugotovimo, da ni resničen, imamo velik problem glede verodostojnosti evropske komisije, je opozoril profesor Avbelj. To po njegovih besedah na evropsko komisijo meče luč arbitrarnosti, to pa je tisto, kar vladavina prava prepoveduje. To je voda na mlin vsem tistim, ki vladavino prava zares kršijo. Problem je tudi metodologija, ki jo je komisija uporabila pri pripravi poročila, so bili njeni glavni sogovorniki mirovni inštitut, krovna mreža slovenskih nevladnih organizacij CNVOS, katera zdaj vodi svet RTV Slovenija, profesor na ljubljanski pravni fakulteti dr. Ciril Ribičič. "Z raziskovalnega vidika in vidika nekoga, ki si iskreno prizadeva za vladavino prava, to poročilo predstavlja velik problem," je dejal Matej Avbelj. DNS: Ministrstvo naj pristopi premišljeno V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) pozdravljajo dejstvo, da je evropska komisija prepoznala njihova prizadevanja za zaščito novinark in novinarjev, med drugim z vzpostavitvijo platforme za prijavo napadov nanje. Pristojno ministrstvo so ob tem pozvali, naj k pripravi medijske zakonodaje pristopi tudi premišljeno in naj pri tem upošteva izkušnje in pozive novinark in novinarjev, ki želijo delati v varnem okolju in neodvisno od pritiskov kapitala, politike in posameznikov, ki poskušajo medije utišati s slapp tožbami. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je zagotovila, da bodo ukrepe na področju zaščite novinarjev, omejevanju sovražnega govora in spodbujanju pluralizma vključili v prenovljeno medijsko zakonodajo. Ključen dosežek je tudi sprejem zakona o zaščiti žvižgačev "Pri Transparency International Slovenia se lahko ob objavi poročila Evropske komisije načeloma strinjamo s splošno oceno napredka na področju spoštovanja vladavine prava. Kot ključne dosežke izpostavljamo sprejem zakona o zaščiti žvižgačev, napredek na področju zaščite svobode medijev ter nekoliko ojačano sodelovanje s civilno družbo. Medtem, ko se strinjamo, da je sodelovanje s civilno družbo v zadnjem obdobju bolj vidno, tega žal ne moremo enačiti tudi z resnim vključevanjem civilne družbe v razprave ali omogočanje poglobljenega strokovnega odziva. V tem mandatu se je v 66 odstotkih kršilo resolucijo o normativni dejavnosti, ki nalaga najmanj 30-dnevno javno razpravo o vsakem novem predpisu. Skrajšanemu postopku in pomanjkanju javne razprave smo bili nenazadnje tudi priča ob spremembah zakona o političnih strankah. Gre za zakon, ki se dotika samih političnih strank, ki so o njem odločale, in bi z vidika transparentnosti in integritete zahteval širšo javno razpravo, ne pa skrajšan postopek. Pri interpretaciji in ocenjevanju dosežkov na specifičnih podpodročjih ostajamo sicer previdni in opozarjamo, da gre večinoma še vedno predvsem za teoretične premike, ki bodo v praksi odvisni od kakovostne implementacije v slovensko pravno in družbeno resničnost. Pozornost velja zdaj obrniti še v področja, ki jih je komisija prepoznala kot najbolj pomanjkljiva. Nekatera je v sredini javni objavi pravilno prepoznala že vlada sama in lahko le upamo, da jih bo želela in znala zares razrešiti. Na specifičnem področju preprečevanja korupcije bo pomemben kazalnik predstavljala že vsebina nove Resolucije o preprečevanju korupcije, ki je zaenkrat še neznanka za civilno družbo."

Vladavina prava: Korupcija na visoki ravni nekaznovana

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano