Srečko Klapš
Vlada je razpravljala o tretjem svežnju protikoronskih ukrepov, katerih rdeča nit je subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki naj bi že z junijem nadomestil državno financiranje čakanja na delo doma. Spomnimo, da bodo lahko ta ukrep koristili delodajalci, ki vsaj desetim odstotkom zaposlenih ne bodo mogli zagotavljati 90 odstotkov dela. Subvencionirano naj bi bilo delo zaposlenih, skrajšano na dvajset do pet ur tedensko, subvencije, ki naj bi jih bilo mogoče koristiti največ pet mesecev, pa bi znašale od 448,52 do 112,13 evra. Ta ukrep bo veljal do konca novembra letos.
Stečaji in odpuščanja v turizmu
Medtem pa naj bi ukrep čakanja na delo doma obveljal le še za en mesec, torej do konca junija, za področje turizma in gostinstva. Na večerno sejo vlade naj bi romal dopolnjen predlog, ki razširja upravičence še na organizatorje razstav, sejmov in srečanj, igralništvo, restavracije in strežbo hrane ter na medkrajevni in drugi cestni potniški promet. Še v ponedeljek je bilo v zraku podaljšanje za tri mesece za vse panoge, ne le turistično, ob sicer strožjih pogojih koriščenja. Ta možnost naj bi še vedno bila, ob čemer bi lahko zaposlene na čakanje na delo doma poslala tista podjetja, ki bi jim prodaja glede na lani upadla za vsaj 20 odstotkov, medtem ko je doslej veljalo deset odstotkov. Ni bilo še dorečeno, ali se bosta oba ukrepa, subvencioniranje začasnega čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, lahko dopolnjevala. Naj pa bi bilo določeno, da se subvencionirani del skrajšanega dela zaposlenih dokončno plača 80-odstotno.
Zaščita kritičnega premoženja in tehnologij
V predlogu tretjega svežnja protikoronskih ukrepov je predvidena tudi uvedba mehanizma pregleda tujih neposrednih naložb, ki bi lahko pomenile grožnjo varnosti in javnemu redu države. Ukrep se opira na smernice EU za zaščito kritičnega imetja in tehnologij EU. Predlog določa obvezno priglasitev tuje neposredne naložbe, pa naj gre za prevzem, začetno naložbo ali nakup zemljišč. Neposredna tuja naložba lahko pomeni grožnjo še posebej takrat, ko učinkuje na: kritično infrastrukturo na področju energetike, prometa, vode, zdravja, komunikacij, medijev, obdelave ali hrambe podatkov, letalskega in vesoljskega sektorja ter obrambno, volilno ali finančno infrastrukturo in občutljive objekte ter tudi zemljišča in nepremičnine, ki so bistveni za uporabo takšne infrastrukture ali ležijo v bližini. Priglasitev je treba opraviti v roku 15 dni od sklenitve pogodbe ali od objave prevzemne ponudbe MGRT, povzemajo predlog zakona Finance.
Mešani občutki
Marjan Trobiš, direktor podjetja Boxmark Leather in predsednik združenja delodajalcev: "Konec maja pričakujemo z mešanimi občutki, saj menimo, da predlagani ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa ne bo imel učinkov na celotno gospodarstvo. Menimo, da je primeren za velike industrijske proizvajalce, za predelovalno industrijo, turizem in gostinstvo na primer pa ne. Tudi izkušnje iz sosednje Avstrije in Nemčije kažejo, da se je tega ukrepa posluževala le tretjina gospodarstva.
V našem podjetju se je subvencioniranje delovnega časa doslej izkazalo kot učinkovit ukrep. Ta trenutek imamo na čakanju na delo 400 zaposlenih, a čeprav se avtomobilska industrija prebuja, ta zmanjšuje obseg poslovanja tudi za polovico. Zaradi manjšega obsega proizvodnje načrtujejo tudi daljše poletne dopuste, tako da bo negotovost trajala še v pozno poletje in jesen, ko bi lahko imeli bolj jasne obrise, kako naprej. Do takrat pa bo treba preživeti, in če bo naročil za polovico manj, bo temu žal treba podrediti tudi število zaposlenih."
Vavčerji tudi za mladoletne
Vladni govorec Jelko Kacin je za TV Slovenija pojasnil, da bodo turistične bone prejeli vsi državljani, tudi mladoletni, in sicer v višini 50 evrov. Polnoletni bodo dobili bon v vrednosti 200 evrov.
Začasen odlog najemnin
Tretji sveženj protikoronskih ukrepov naj bi bil vreden okoli dve milijardi evrov, največ, od pol do ene milijarde evrov, odpade na subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Deset milijonov evrov v obliki ugodnih kreditov SID banke naj bi dobila tudi avtoprevozniška podjetja. Žičničarji si lahko obetajo okoli 740 tisoč evrov pomoči, kmetijstvo in vinarji pa milijon evrov.
V predlogu gradiva tretjega svežnja naj bi bil tudi začasni interventni ukrep odloga plačila najemnin iz najemnih razmerij poslovnih stavb ali poslovnih prostorov in podaljšanja najemnih pogodb, če so bila sklenjena za določen čas. Do enoletnega odloga najemnine bi bil upravičen najemnik poslovnega prostora, ki zaradi ukrepov vlade ali občine ni smel opravljati dejavnosti v tej nepremičnini. Najemnik bi tako lahko najemnino plačal najkasneje do 1. julija 2021, najemodajalec pa za odložena plačila najemnine ne bi bil upravičen do zamudnih obresti.
Zadovoljni s shemo skrajšanega delovnega časa
"V zadnji različici tretjega protikoronskega zakona smo, kar zadeva shemo skrajšanega delovnega časa, zadovoljni," je po seji ekonomsko-socialnega sveta povedala predsednica ZSSS Lidija Jerkič. Tudi zaradi zagotovil ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja, da bo denarja za ta ukrep toliko, kot bo potrebno. Omenja se od 500 milijonov do ene milijarde evrov. So pa sindikati razočarani, da bo ukrep čakanje na delo po 31. maju veljal le še v gostinstvu in turizmu. Prizadevali so si namreč, da bi ga podaljšali za tri mesece za vse panoge, pri čemer naj bi bili pogoji za koriščenje ukrepa ostrejši. V zadnjem osnutku pa je obveljalo, da se čakanje na delo ohrani zgolj za turizem in gostinstvo, pa še to le za en mesec. Povsem na novo, tako Jerkičeva, se je na mizi socialnih partnerjev znašlo področje zdravstva. Za pokrivanje izgub, ki so nastale ob epidemiji novega koronavirusa, naj bi šlo 110 milijonov evrov. Ni pa več predvideno, kot je bilo v smernicah, ki so jih socialni partnerji prejeli v petek, da staršem, ki junija otrok ne bodo dali v vrtce, tega tudi ne bo treba plačati. (tm)
Vavčerji turizma ne bodo rešili
Vasja Ilešič, vodja Hotela Betnava in predsednik Združenja malih hotelirjev Maribora: "Pozdravljamo vsako pomoč, namenjeno reševanju turizma. Vavčerji za 200 evrov so dobrodošel ukrep, ki pa - to je dejstvo - slovenskega turizma ne bo rešil. Ostali smo brez vseh prihodkov, naša storitev se zaradi vseh zaščitnih ukrepov še draži, gostov je manj, tako da je ta ukrep le kapljica v morje. Seveda je tu tudi razmislek, do koga bo ta denar prišel. Nekateri imajo tu prednost, Portorož bo verjetno tudi na ta račun čez poletje poln, enako kakšna dnevna izletniška točka, naš poslovni hotel pa od tega ukrepa verjetno ne bo imel veliko. Imamo pa velika pričakovanja od tretjega protikoronapaketa. Ker smo v zadnjih dveh mesecih pokurili vse rezerve in je celotno turistično gospodarstvo v krču, potrebujemo pomoč v obliki nadomestil, nepovratnih sredstev in likvidnostnih sredstev, ki pa jih do danes praktično še nihče ni mogel koristiti, ker jih komercialne banke ne odobrijo." (jmc)
