Po njihovih navedbah so imeli dan po izplačilu plač zaposlenim na zavodu, v torek, na računu še vedno tri milijone evrov. Po nekaterih javnih opozorilih naj bi jih sicer dobili s prodajo delnic Eutelsat. Svet delavcev pa je kritičen do poslovanja in je nezadovoljen denimo s kadrovanjem.
V. d. generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Andrej Grah Whatmough je na novinarski konferenci v torek dejal, da so na RTVS v ponedeljek zoper ustanovitelja vložili tožbo, s katero zahtevajo 24 milijonov evrov za nadomestila pri višjih stroških dela.
Na besede vodje poslanske skupine Svobode Boruta Sajovica v ponedeljkovi izjavi predstavnikov koalicijskih poslanskih skupin, da "nezakonito in nekompetentno nastavljeno vodstvo RTVS s pomočjo in ob sodelovanju programskih svetnikov pelje javni zavod v bankrot in propad po grškem scenariju", pa se je odzval z zagotovilom, da zavodu za zdaj ne grozita niti stečaj niti grški scenarij.
Svet delavcev je vodstvo medtem že ob osnutku letnega poročila zavoda za lani opozarjal, da je besedilo problematično. Predvsem so bili kritični do tega, da je vodstvo v osnutku izkazovalo več kot 7,4 milijona evrov izgube iz poslovanja, že dva meseca kasneje pa je bil zabeležen plus v višini 50.000 evrov. "Glede na to je bilo povsem na mestu, da smo se vprašali, kaj se je spremenilo v tem vmesnem obdobju," je za STA navedel predsednik sveta delavcev Robert Pajek.
"V zadnjem letu se je na zavodu dogajala tudi divja zaposlitev"
Iz poročila za lani, objavljenega na spletni strani zavoda, izhaja, da so celotni prihodki lani znašali 137,9 milijona evrov, celotni odhodki pa 137,8 milijona evrov. Presežek prihodkov nad odhodki je tako znašal malenkost več kot 96.000 evrov.
Kot je dodal Pajek, je bilo spornih kar nekaj podatkov in postopkov. Sprememba računovodskega pravilnika in njena uveljavitev za nazaj niti po mnenju pravne službe ministrstva za kulturo nista bili skladni s prvim odstavkom 155. člena ustave, po katerem zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo učinkovati za nazaj. "S kreativnim računovodstvom in nenadno odločitvijo, da bomo vseeno gradili nadomestni objekt na ulici Komenskega 5, pri čemer vsi vemo, da se to v letu 2023 ne bo zgodilo, je vodstvo kreativno izboljšalo rezultat," je opozoril.
Poleg tega je bila v predlogu finančnega načrta za leto 2023 načrtovana prodaja delnic Eutelsat, pri čemer je bila ena delnica ovrednotena na približno devet evrov. Opozorila sveta delavcev pa so šla že tedaj v smer, da delnica ne dosega te vrednosti. "Na koncu se je izkazalo, da so bile prodane po približno šest evrov, kar je dodatno zmanjšalo prihodke," obžaluje Pajek.
Svet delavcev prav tako vseskozi opominja na vprašanje velikega javnega razpisa za merjenje programskih vsebin za petletno obdobje v višini dobrih sedem milijonov evrov. Ker se bo zdajšnja pogodba z izvajalcem AGB Nielsen iztekla šele decembra 2024, po njihovem mnenju to ni tekoči posel in zato ni razlogov za hitenje. Z novelo zakona o RTVS, ki je začela veljati decembra, so namreč generalni direktor zavoda Andrej Grah Whatmough, direktor Televizije Slovenija Uroš Urbanija in direktor Radia Slovenija Mirko Štular postali vršilci dolžnosti, ki lahko opravljajo le tekoče posle.
Pajek je spomnil, da je imela tudi strokovna služba, zadolžena za to področje, veliko strokovnih zadržkov glede potrebe po novem sistemu. Svet delavcev se je zato znova obrnil na ministrstvo za kulturo, ki je v svojem pravnem mnenju zapisalo, da to ne sodi pod tekoči posel. Vendar je nadzorni svet zavoda kljub temu prižgal zeleno luč temu razpisu.
Pajek nenazadnje opaža, da se bo ugotavljanje tehnoloških viškov očitno nadaljevalo, čeprav ne gre za tekoče posle. Visoke odpravnine zaradi odhodov tehnoloških viškov z zavoda bodo še bolj poglobile finančne težave, kadrovska podhranjenost določenih služb pa bo še večja, je posvaril. Zaposleni, ki želi zapustiti zavod kot tehnološki višek, mora izpolnjevati samo pogoj, da mu do izpolnitve zahtevane pokojninske dobe za starostno upokojitev manjkata manj kot dve leti. Zaradi tega svet delavcev trdi, da gre za fiktivne tehnološke viške, ki so v nasprotju z veljavno zakonodajo.
"A po drugi strani se je v zadnjem letu na zavodu dogajala tudi divja zaposlitev," je izpostavil Pajek. Ta je po njegovem pojasnilu razlog, da je veliko ukrepov za znižanje odhodkov prineslo precej manj finančnih koristi, kot jih je vodstvo dejansko prikazovalo.
