Elizabeta Planinšič
Poslanci so v državnem zboru maja letos za tri prosta mesta v sodnem svetu izmed štirih kandidatov, ki jim jih je v izvolitev predlagala predsednica države Nataša Pirc Musar, izvolili le enega, zato bodo ta teden odločali o tem, kdo bo zasedel še preostali dve mesti. A iz sodniških vrst prihajajo nekateri pomisleki glede predlaganih kandidatov.
Sodni svet sestavlja enajst članov. Pet jih na predlog predsednika republike državni zbor izvoli izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, šest članov pa iz svojih vrst izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo. Člani se izvolijo za dobo šestih let. Vsaka tri leta se izvolijo dva ali trije člani sodnega sveta, ki jih izvoli državni zbor, ter trije člani, ki jih izvolijo sodniki.
Spomladi je Nataša Pirc Musar kot kandidate predlagala profesorja prava Marka Novaka, odvetnico Tanja Bohl, pravnika Rajka Pirnata in notarja Valterja Vindiša. A dovolj glasov je na tajnem glasovanju prejel le Novak, zato je bilo za preostali dve prosti mesti postopek treba ponoviti. Na predsedničinem seznamu kandidatov so zdaj štiri imena. Na njem je znova ljubljanska odvetnica Tanja Bohl, ki jo je za kandidatko predsednici republike predlagala Odvetniška zbornica Slovenije. Na listi je tudi mariborski izredni profesor Miha Šepec, ki ga je predlagala Pravna fakulteta Univerze v Mariboru. Pravosodna svetnica Sandra Marčič, strokovna sodelavka na ptujskem okrožnem sodišču, se je na poziv predsednice prijavila sama, generalna državna odvetnica Ana Kerševan pa je predlog Zveze društev pravnikov Slovenije.
Zastopnica sodnega osebja
Že dejstvo, da predstavitve kandidatov, ki so se odzvali na poziv predsednice republike, ni bilo - tega so bili vajeni iz časa predsedovanja Boruta Pahorja -, je sodstvo sprejelo s presenečenjem, saj so šele iz zapisnika seje mandatno-volilne komisije DZ prejšnji teden izvedeli, da je predsednica izbirala izmed deset prijav. Katera so bila preostala prijavljena imena, ne vedo. Pomisleke pa imajo predvsem zaradi dveh od štirih predlaganih imen. Pri Sandri Marčič opozarjajo, da bi bila lahko vprašljiva njena strokovna raven. Jan Kovačič, generalni sekretar urada predsednice republike, je mandatno-volilni komisiji razložil, da je Marčičeva v svoji kandidaturi izpostavila dva temeljna razloga za odločitev. Najprej zastopanost 3308 javnih uslužbencev, ki tvorijo sodno osebje, iz vrst katerega v sodnem svetu ni predstavnika, vendar to osebje prispeva k izvajanju sodne veje oblasti in s tem k delovanju pravne države. Kot drugi razlog je navedla medgeneracijsko sodelovanje pravnih strokovnjakov, ki zdaj sestavljajo sodni svet z mlajšimi kolegi, ki si želijo in so pripravljeni konstruktivno sooblikovati pravosodni sistem.
A iz vrst sodstva prihajajo opozorila, da naj bi bili v sodnem svetu pravniki z dolgoletnimi izkušnjami, teh pa da Marčičeva nima. Glede na to, da je zaposlena na sodišču, pa četudi ni sodnica, je vprašljivo, ali se še ohranja razdelitev med člani sodnega sveta, ki prihajajo iz sodstva, in tistimi, ki ne. Strokovni sodelavci oziroma svetovalci sodišč v preteklosti niso veljali za bazen, iz katerega bi črpali člane sodnega sveta.
Izvršilna veja bi nadzorovala sodno
Kar se tiče kandidature Ane Kerševan, generalne državne odvetnice, pa pomisleki iz sodstva prihajajo prav zaradi njene sedanje funkcije. Državno odvetništvo je namreč državni organ, ki zastopa Republiko Slovenijo pred sodišči in upravnimi organi. Strokovnosti naši sogovorniki Kerševanovi ne očitajo, a poudarjajo, da gre za visoko funkcionarko organa izvršilne veje oblasti, ki je pri svojem delu vezan na navodila vlade, prav vlada pa tudi imenuje generalno državno odvetnico. Zato bi po mnenju naših sogovornikov v primeru izvolitve Kerševanove izvršilna veja nadzorovala sodno vejo oblasti, kar pa posega v ločitev vseh treh vej oblasti. Vse to odpira dileme glede ločitve treh vej oblasti.
"Ustavna določba o sestavi sodnega sveta je skopa in ne določa podrobno pogojev za to, da nekdo postane član sodnega sveta. Vendar tega ne gre razlagati tako, da lahko kar vsak pravnik postane član sodnega sveta," za Večer na zgoraj opisane dileme odgovarja dr. Samo Bardutzky, predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti.
Nedomišljena in nespoštljiva rešitev
"Člani sodniki dobijo svojo funkcijo z izvolitvijo, preko česar se kaže zaupanje njihovih kolegov sodnikov. Glede petih ’nesodniških’ članov pa je naloga predsednice republike, da skrbno opravi izbiro in poišče člane sodnega sveta med uglednimi in zaupanja vrednimi strokovnjaki, ki bodo lahko funkcijo opravljali neodvisno," meni Bardutzky. Pri kakovostnem izpolnjevanju te naloge predsednico republike, meni profesor, ovira ustavno sporna zakonska rešitev, ki od nje zahteva, da državnemu zboru predlaga več kandidatov, kot je prostih mest. "Takšna ne le ustavno sporna, temveč tudi nedomišljena ter do kandidatov in do sodnega sveta nespoštljiva rešitev lahko žal hitro pripelje do rešitve, kjer se v državni zbor pošlje nekaj ’pravih’ in nekaj ’dodatnih’ kandidatov," navaja ustavni pravnik.
Samo Bardutzky nadaljuje, da se je pri imenovanju članov sodnega sveta vzpostavila dokaj dosledna praksa, po kateri prihaja pet nesodniških članov iz vrst odvetnikov, notarjev in profesorjev. "Kaj je skupno tem profilom? Da so pri opravljanju svojega poklica neodvisni v smislu, da ne odgovarjajo nobenemu državnemu organu ali funkcionarju. To je tudi korak k zagotavljanju pogojev za neodvisno odločanje članov sodnega sveta. Verjetno je to razlog, da smo se do sedaj izogibali temu, da bi v sodni svet - kljub temu, da številni od njih uživajo nesporno strokovno avtoriteto in so odlični poznavalci delovanja sodstva - imenovali državne tožilce, državne odvetnike, svetovalce na sodiščih in državne uradnike."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
