V državnem zboru v začetku poletja za ustavnega sodnika neizvoljeni dr. Andraž Teršek umika svojo ustavno pritožbo in pobudo za ustavnosodno presojo poslovnika državnega zbora tam, kjer ureja tajna glasovanja, ker domneva, da njegove vloge ustavno sodišče ne bo obravnavalo absolutno prednostno. Oziroma sklene, da je ni obravnavalo. Zato v drugi polovici avgusta ocenjuje, da je ostalo premalo časa, da bi ta vprašanja dobila odgovor ustavnega sodišča pred potekom roka za zbiranje novih kandidatur za mesto ustavnega sodnika ali sodnice. In premalo časa, da bi se ta pravna vprašanja in s tem politična praksa preuredila, uredila drugače.
Teršku je, kot se ve, v njegovem drugem poskusu priti za ustavnega sodnika nekaj glasov zmanjkalo, to pa je bilo v nasprotju z domnevno zagotovljeno dovoljšnjo podporo (ne vseh) koalicijskih strank, ki so jo pred glasovanjem v državnem zboru omenjali tako kandidat kot stranke. Zato je neizvoljeni kandidat od državnega zbora po glasovanju zahteval tako imenovane neveljavne glasovnice in izpis kvoruma ob glasovanju 16. junija 2020, ko ni bil izvoljen. Njegova zahteva je bila neuspešna. Konec julija se je odločil tajno glasovanje poslancev in poslank izpodbijati na ustavnem sodišču, češ da v resnici ni tajno, ampak pod kontrolo strank, in da so tako imenovane neveljavne glasovnice sporne. Ali za ali proti, izključno to je lahko formula tajnega glasovanja po Terškovem mnenju.
Ko se je obrnil s tem na ustavno sodišče, je bil že odprt - zaradi njegove neizvolitve - ponovljeni postopek za mesto ustavnega sodnika. Prav tako pa se je že vedelo, da ima ustavno sodišče prvo sejo po počitnicah 3. septembra. Ponovljeni poziv predsednika republike za prosto mesto ustavnega sodnika se zaključi 11. septembra. Slab mesec pred tem dr. Andraž Teršek ocenjuje, da ni realnih možnosti za skorajšnjo odločitev ustavnega sodišča o obstoječi praksi, za katero je prepričan, da "de facto ne zagotavlja tajnosti glasovanj niti ne zagotavlja učinkovite zaščite odločanja poslank in poslancev državnega zbora, kot je predvideno z Ustavo RS: 'avtonomno, brez predhodnih navodil, po vesti in odgovorno', s tem pa nekoruptivno".
Teršek kljub temu zdaj sporoča, da kandidatom in kandidatkam, ki se bodo potegovali za mesto sodnika ali sodnice ustavnega sodišča, ne želi postopkovno oteževati kandidatur. Skrb za pravno in ustavno prihodnost "politične prakse v državnem zboru" pa prepušča drugim. Kaže torej, da ne bomo izvedeli, kako bi se do snovi, ki jo je odprl, opredelilo ustavno sodišče, to pomeni sodniki in sodnice, ki so bili vsi, kot tudi tisti pred njimi, izvoljeni na način, ki je po Teršku problematičen.