Vpisi v srednje šole in na fakultete: Zadnje leto pred odločitvijo, kam naprej v življenju

29.08.2021 06:00
Pozanimali smo se, kako poteka vsakoletni proces vpisovanja na srednje šole in fakultete ter kako učenci in dijaki ugotovijo, kaj jih zanima in kakšne možnosti imajo.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
10. februar 2006, Ruše - Informativni dan na Gimnaziji in srednji kemijski šoli Ruše - Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše - predstavitev programa srednje kemijske šole - kemija - kemiki - poskusi - dijaki - šolarji
Sašo Bizjak

Vpisi v srednje šole in na fakultete so za devetošolce in maturante ter njihove starše spomladi zmeraj stresni. Nekateri so odločeni že dalj časa, drugi kolebajo do zadnjega, tretji pa sploh ne vedo, kaj si v življenju želijo. Pri osnovnošolskih in srednješolskih svetovalnih službah smo preverili, kako ugotoviti, kaj otroka zanima, kako mu pri tem pomagati, po katerih šolah je največ povpraševanja in kaj narediti, če se izkaže, da odločitev ni prava.

Ključno vlogo imajo starši

Svetovalna delavka na Osnovni šoli Bojana Ilicha v Mariboru Cvetka Žerjal Stres nam je povedala, da se najlažje izve, kaj otroka zanima, s pogovori, na osnovi njegovih osebnih interesov, močnih področij, raziskovalnih nalog, izbirnih predmetov, obšolskih aktivnosti, razrednih ur, obiskov srednjih šol v sklopu informativnih dnevov in različnih preizkusov za karierno odločanje. "Pri odločitvi lahko pomagajo starši, učitelji, svetovalni delavci, znanci in prijatelji, ki že obiskujejo srednje šole," še pove. O večnem navalu na gimnazije pojasni, da kot svetovalna delavka učencem skuša prikazati pot izbire, ki temelji na njihovih interesih, zmožnostih, ocenah, in izpostavi ključno vlogo staršev. Ali je bila odločitev pravilna, se običajno še ne pokaže v devetem razredu, pravi. "V procesu svetovanja posebno skrb posvečamo učencem, pri katerih nas karkoli skrbi, tako da se pogovorimo z učenčevimi starši, da raziščejo lastne interese in imajo v mislih tudi druge izbire," še pove.

Informativni dan za marsikoga pomeni prvo srečanje z bodočo šolo.
Igor Napast

V pomoč razni portali

Vpisi maturantov na fakultete zahtevajo več napora in razmisleka. Odloča se o izobrazbi in posledično o bodoči zaposlitvi v stroki. Pedagoginja na III. gimnaziji Maribor Bojana Posavec Vaupotič je pojasnila, da morajo dijaki najprej pri sebi razmisliti, kaj bi želeli početi v življenju, kaj jih zanima in kje lahko pridobijo znanja za opravljanje želenega poklica. "Za pomoč se lahko obrnejo na katerega od kariernih centrov Univerze v Mariboru ali Ljubljani, kjer se lahko naročijo na individualni posvet s svetovalcem. Naslednja možnost so svetovalne službe v srednjih šolah, Nacionalni center za informiranje in poklicno svetovanje v okviru ZRSZ," pojasnjuje. Dijakom so v pomoč še razni karierni portali, kot so VšečKAM in GREM, mlad.si, MojeZnanje.si in drugi. Dogaja se tudi, da dijak ne ve, kaj bi rad. Posavec Vaupotičeva pojasnjuje, da se v tem primeru izvede testiranje in rezultati pokažejo, na katero področje naj se usmeri. O najbolj priljubljenih fakultetah oziroma smereh študija nam razloži, da se njihovi dijaki največ odločajo za humanistične študije. "Veliko vpisa je na fizioterapijo, psihologijo in defektologijo. Zadnja leta je vse več zanimanja za naravoslovje. Tu so še medicina, stomatologija in farmacija, ki so prav tako priljubljeni študiji za vpis."

Tu in tam kdo med študijem ugotovi, da mu ta ne ustreza. Posavec Vaupotičeva v tem primeru svetuje, da se študent naslednje leto vpiše v prvi letnik drugega študijskega programa, vendar s tem izgubi možnost ponavljanja letnika oziroma absolventskega staža na prvi stopnji študija. "Poti so različne in dobra stran sedanjega študijskega sistema je dobra prehodnost med progami. Bolonjski način nam omogoča tudi spremembo programa po prvi stopnji," razloži.

Glede študija v tujini pojasni, da se dijaki zanj odločajo predvsem tedaj, ko določenih študijskih programov ali smeri ni v Sloveniji ali so drugače zastavljeni. "Po navadi o študiju razmišljajo že prej in se zato odločijo za opravljanje mednarodne mature," še pove.

V pomoč tudi karierno središče

Učencem in dijakom z nasveti glede vpisov pomagajo tudi v kariernem središču Zavoda RS za zaposlovanje. Z interaktivnim računalniškim programom Kam in kako je možno najti poklic, ki ustreza zanimanju in ga učenci do takrat še niso poznali oziroma o njem niso razmišljali. Program je namenjen učencem, dijakom, študentom pa tudi brezposelnim in zaposlenim, ki razmišljajo o zamenjavi poklica. Učenci in dijaki se morajo pred obiskom zglasiti v šolski svetovalni službi, tam pa dobijo registracijsko številko za dostop do prilagojenega programa. Študenti številko prejmejo v najbližjem kariernem središču.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta