Najmanjša koalicijska partnerica v vladi Janeza Janše ima po septembru spet vodstvo s polnimi pooblastili, vodi jo Karl Erjavec. Na dopisnem kongresu je s 146 glasovi proti 71 premagal Srečka Felixa Kropeta in se po desetih mesecih zunaj politike povzpel na vrh stranke, ki ji je predsedoval 15 let. Veliko pričakovanj je vezanih na Erjavčevo vrnitev, zlasti v Koaliciji ustavnega loka (KUL), ki je vrnitev večkratnega ministra v različnih vladah definirala kot naslednji korak do morebitne konstruktivne nezaupnice Janševi vladi. "V politiko se vračam predvsem, ker ne želim, da bi stranka Desus izginila iz slovenskega političnega prostora," je Erjavec ob izvolitvi poudaril osrednje poslanstvo vrnitve, to je konsolidacija stranke.
Je zmaga Erjavca dovolj prepričljiva, da suvereno prevzema stranko?
S podobno razliko, 145 proti 80, je Erjavca januarja porazila Aleksandra Pivec. Političarka, ki se je ekspresno povzpela do položaja, je sicer veljala za močnejšo Erjavčevo protikandidatko kot tokrat nekdanji policist in dolgoletni predsednik lovske zveze, ki zaradi kratke dobe članstva ni užival pretirane naklonjenosti strankarske javnosti. A dve tretjini glasov za Erjavčev nov začetek pomenita ugodno popotnico, sploh v luči tega, da je stranka v preteklosti ugotovila, da z njim ne more več (z)rasti, manj kot leto dni kasneje pa ga je spet prepoznala kot edino rešitev. Dobro osnovo nakazuje tudi odsotnost pred- in pokongresne razdvojenosti, kar je ilustriral nagovor poraženega Kropeta, ki je povedal, da si bo prizadeval za enotno delo.
V čem bo stranka pod Erjavcem drugačna?
Poenotenje Pivčevi ni uspelo, Desus je potopila v afere. Nanje v prejšnjem obdobju, ko je vodil Desus, ni bil imun niti Erjavec. V primerjavi s predhodnico je prekaljen, izkušen, pretkan politik. S slabšim rezultatom mu je sicer spodrsnilo na zadnjih volitvah, ko se je povezoval z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. "Kar se tiče poslanske skupine, vodstva stranke in organov stranke, mora biti absolutna enotnost," si v primerjavi s Pivčevo fronte s peterico poslancev ne namerava odpirati. Bojno sekiro sta zakopala tudi s Tomažem Gantarjem. Ta ga je še januarja pomagal menjati: "Sva se usedla in korektno pogovorila, v čem sem morda jaz ravnal narobe, v čem je on sprejemal hitre odločitve. S tega naslova ni nobene zamere." {api_embed_photo_R30}612330{/api_embed_photo_R30}
Ali se bo položaj Desusa v vladi in odnosu do premiera Janše spremenil?
Če kaže, da si bo Erjavec prizadeval za zdrave politične odnose znotraj stranke, pa se ta z njegovo vrnitvijo vrača v položaj najbolj naporne Janševe partnerice. Svarilu iz pisma delegatom, da ne bo toleriral ideoloških akcij prvaka SDS, je v soboto dodal: "Karl Erjavec gotovo ne more vplivati na to, da bi Janez Janša svojo politiko spremenil, pričakujem pa, da bo spoštoval dogovore, ki jih imamo znotraj koalicije." Stranka si ne more privoščiti, tako Erjavec, da minister za zdravje predlaga državnega sekretarja, ta pa na seji vlade ni obravnavan in imenovan: "To ni politika, ki povezuje, to je politika, ki lahko samo razdvaja."
Katera so temeljna vprašanja Desusa v tej vladi?
Da bodo pri imenovanju državnega sekretarja Uroša Prikla vztrajali, je napovedal Gantar. Iz stranke je slišati, da bo to ena prvih "out-out" zahtev novega vodstva. Poleg tega jih v primeru obstanka v Janševi vladi čakajo nekatere vsebinske zgodbe: realizacija projekta demografskega sklada, posebna in odprta zgodba ostaja tudi urad za demografijo, ki bi ga po zadnjem vladnem odloku moral voditi direktor, ne pa minister, kot so si obetali.
Bo Erjavec prevzel ministrsko mesto? Cilja celo na premierski položaj?
"V politiko se ne vračam zaradi položajev, da bil še sedmič minister ali bi imel podobne ambicije, ampak zato, ker bo Desus naslednje leto praznoval 30 let obstoja. Mislim, da je naša dolžnost in zaveza, da stranko popeljemo na pozicije, ki jih je že zasedala," je povedal Erjavec. Čeprav je od leta 2004 stranko vselej popeljal v vlado in si zagotovil ministrski položaj, je zdaj slišati zatrjevanja, da po položajih ne hlasta. Na drugi strani pa se, če se odločijo pridružiti KUL, Erjavca omenja celo kot mandatarja, ki bi lahko k sodelovanju privabil še (vsaj del) poslance(v) SMC. Dokaj neprepričljiv je bil v odgovoru na vprašanje, ali se je o tem s kom pogovarjal: "Uradno z nikomer. Neuradnih pogovorov pa ne komentiram." Zadržke imajo sicer v nekaterih strankah KUL, največ gotovo v LMŠ, kjer so bili januarja bolj naklonjeni Pivčevi, pa tudi v Levici, katere koordinator Luka Mesec je povedal, da ima mandat le za dogovarjanje z Damijanom.
Kakšen je odnos Erjavca do KUL in leve sredine, ki je v opoziciji?
K projektu KUL Erjavca sicer vleče strankina levosredinska politična orientacija, do naslednjih volitev bi jo tam lahko tudi najbolj okrepil. Še kot kandidat za predsednika se je sicer Erjavec sestal z Damijanom, Janšo in s prvakom SMC Zdravkom Počivalškom, s katerim naj bi se že dogovorila za novo srečanje. "Osebno se zelo dobro razumeva, na sestanku pa bova ugotovila, ali imava podobne poglede na slovensko politiko. Slovenija potrebuje močan center," je tvitnil prvak SMC.
Obris smeri, v katero se bo v prihodnje obračal Desus, tudi s podpredsedniki Ireno Majcen, Antonom Balažkom in Brigito Čokl, bodo jasni tudi po današnjem sestanku vodstva. "Stranka Desus ima določene zaveze na podlagi sklepov organov stranke in tudi o tem bo razprava, ali so sklepi še primerni ali bi bilo treba razmisliti o kakšni drugačni politiki," je Erjavec povedal. Sledila bo klavzura, a takrat, "ko bo politična situacija dozorela" za sklepanje končnih odločitev.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
