Čeprav je omenjena aplikacija že v uporabi za vstop v gostinske lokale in na prireditve, pa še vedno ni jasno, ali je ta sploh skladna z zakonom. V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) sicer zagotavljajo, da pri preverjanju QR-kode niso vidni osebni podatki, a v uradu informacijskega pooblaščenca (IP) te aplikacije še niso videli. Urad je zato NIJZ pozval, naj pošlje pisno pojasnilo, dokumentacijo in izjavo v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s pomočjo aplikacije. Šele po predložitvi teh dokumentov bi lahko ugotavljali skladnost obdelave osebnih podatkov. Rok za predložitev pojasnil so določili za petek, 30. julija, a odgovora, razen prošnje za podaljšanje roka, še niso prejeli.
"NIJZ je s prošnjo, ki jo je posredoval na dan izteka roka, zaprosil za podaljšanje roka za posredovanje pojasnila, ki jo utemeljuje s tem, da so zaradi koriščenja letnega dopusta ključni skrbniki in razvijalci aplikacije odsotni do 18. avgusta 2021," je povedala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.
Po 99. členu ZUP se sicer lahko rok podaljša le, če je prošnja vložena pred iztekom roka in obstajajo upravičeni razlogi za podaljšanje. "V času od poziva informacijskega pooblaščenca je po podatkih iz medijev NIJZ aplikacijo spremenil tako, da naj nova verzija ne bi obdelovala osebnih podatkov, pri čemer se IP ni seznanil ne s prvo ne z drugo verzijo aplikacije. Ker predstavlja obdelava podatkov v okviru aplikacije poseg v pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, ni možno slediti argumentu, da zavezanec kot nosilna državna institucija za javno zdravje ne razpolaga z osebjem, ki so ključni skrbniki in razvijalci aplikacije, da bi lahko pojasnili pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov in druge tehnične podrobnosti delovanja aplikacije," še pravi Prelesnikova. Gre namreč za obdelavo osebnih podatkov široke možice ljudi, na podlagi katere je tem posameznikom omogočeno ali pa zavrnjeno izpolnjevanje še ene temeljne človekove pravice, to je pravice do svobode gibanja. Državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov je sicer odobrila podaljšanje roka le do 6. avgusta.
IJS: Cepljenje vsaj starejših od 40 let
Če želimo četrti val epidemije covida-19 omejiti in preprečiti obremenjevanje bolnišnic, je priporočljivo, da se vsaj vsi starejši od 40 let čim prej cepijo in s tem zaščitijo pred hujšim potekom bolezni. Zaželena precepljenost odrasle populacije je nad 90 odstotkov, so zapisali na Institutu Jožef Stefan.
Obseg epidemije se povečuje, čeprav smo na vrhuncu počitniške sezone, ki deluje kot delno zaprtje države, so spomnili. V tem obdobju lani je upadala. Če se ne bomo pravočasno dovolj precepili, bomo jeseni v primeru nezaostrovanja ukrepov presegli število sprejetih v bolnišnice med drugim valom, so posvarili. Ocenjeno lokalno reprodukcijsko število, ki predstavlja število oseb, ki jih v povprečju okuži posamezni okuženi v Sloveniji, znaša približno 1,05. Za upadanje epidemije ne zadošča, da je to reprodukcijsko število manjše od ena, ker okužbe tudi uvažamo. Ocenjeno efektivno reprodukcijsko število, kjer so uvožene okužbe obravnavane, kot da bi nastale z lokalnim okuževanjem v Sloveniji, pa medtem znaša približno 1,25.
Urnik cepljenja v Mariboru ostaja enak
Čeprav se dnevno cepi vse manj ljudi, je zdravstveni minister Janez Poklukar že prejšnji teden z dopisom vse cepilne centre po državi pozval, da v najkrajšem možnem času zagotovijo cepljenje brez naročanja od 8. ure zjutraj do 22. ure zvečer. V praksi kljub pozivu tak urnik še ni zaživel. V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor so pojasnili, da za zdaj cepljenje poteka po ustaljenem urniku. "V prihodnje bomo preučili možnosti, in če bo to potrebno, bomo imeli cepilne centre odprte tudi dlje. Ta trenutek teh potreb ni, interes za zdaj ni povečan, zato ni smiselno, da naše osebje tam čaka še pozno zvečer," je dejal pomočnik direktorja mariborskega zdravstvenega doma Aleksander Jus.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
