Z delovnim časom poslancev nad "mučenje" v DZ? "V normalnih okoliščinah to ne bi bilo vprašanje"

"Sprejemanje zakonov v poznih nočnih urah ni drugega kot zgolj improvizacija demokracije. Poslanci, ki nimajo časa za počitek in tudi ne za preučitev gradiva, ne vedo, o čem odločajo. Zato sem večkrat predlagal uvedbo delovnega časa, v katerem potekajo seje," se je po maratonski vikend seji odbora za zdravstvo na temo zakona o dolgotrajni oskrbi oglasil predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Sledilo je ogorčeno pismo vodij opozicijskih poslanskih skupin Braneta Golubovića (LMŠ), Matjaža Hana (SD), Mateja Tašnerja Vatovca (Levica), Maše Kociper (SAB) in Janje Sluga (nepovezani), da je koalicija poteptala še zadnja merila spoštovanja parlamentarnega dela. Predsedujoča odboru (SDS-ovka Anja Bah Žibert) da ni imela soglasja predsednika državnega zbora za sejo tudi po 22. uri (v letnem programu dela DZ je ta ura določena kot zaključna za seje delovnih teles), na glasovanje pa je dala sklep, o katerem lahko odloča zgolj kolegij predsednika DZ.

Poslanske skupine smo vprašali, ali bi delovni čas poslancev moral biti bolj reguliran, kot je. Še bolj pa gre tu za strokovne službe državnega zbora: kakšnih 50 zaposlenih v DZ je v pogonu, vsakič ko je v državnem zboru seja. 

Od osmih do osmih?

Iz SDS pričakovan odgovor. Delo državnega zbora je nepredvidljivo, pravijo v poslanski skupini premierjeve stranke. Delovni čas zasedanj ne bi smel biti omejen, "saj bi se lahko ustvarile nepotrebne zakasnitve pri sprejemanju zakonov, ki so za državo in narod izjemnega pomena". 

Da spričo narave dela klasičen delovni čas v DZ ni mogoč, za Večer razmišlja eden od nekdanjih predsednikov Pavel Gantar. Navsezadnje, pravi, se funkcija poslanca ne začne in konča z udeležbo na posameznih sejah delovnih teles in na plenarnem zasedanju, katerega potek in trajanje določi kolegij predsednika DZ. Prav tako ni mogoče izključiti kakšnih nujnih sej v nenavadnih urah ali celo med vikendom. Potek sej delovnih teles, nadaljuje Gantar, pa je manj določen in v veliki meri odvisen od predsednika/ce delovnega telesa. A da je treba vedeti tudi, da je zavlačevanje seje delovnega telesa pozno v noč lahko del taktike posameznih poslanskih skupin: "Skratka, politične 'igre' s poslovniškimi roki in procedurami so del parlamentarnega boja in jih z nekakšnimi rigidnimi pravili o delovnem času (na primer dela se od 8:00 do 20:00) ni mogoče obiti." Gantar zato ne verjame, da bi lahko z uvedbo delovnega časa preprečili "nočno mučenje poslancev in spremljevalcev dela državnega zbora".

"Očitno se nekateri ne držijo dogovora"

Tudi v skupini nepovezanih poslancev (v njej je predsednik DZ Zorčič) pravijo, da delo poslank in poslancev v poznih nočnih urah ni problematično, "saj so bili izvoljeni, da svojo funkcijo opravljajo vsak dan, 24 ur na dan, če je potrebno". Da pa je nujno urejen delovnik zagotoviti zaposlenim v strokovnih službah državnega zbora. Poslanska skupina nepovezanih je zato že večkrat predlagala uvedbo delovnega časa tako za seje DZ kot delovnih teles. A zadostne podpore ni dobila ne za spremembe zakona o državnem zboru niti poslovnika državnega zbora. Na kolegiju DZ je bil sprejet le dogovor glede določitve časa v letnem terminskem programu dela DZ, "ki pa se ga očitno nekateri ne držijo". 

"Do poznonočnih zasedanj nimamo zadržkov, če so za izvedbo pridobljena ustrezna soglasja," se je odzvala vodja poslancev SAB Maša Kociper. Nikakor pa ne pristajajo na to, da koalicija "samovoljno prikraja pravila". To, pravi Kociprova, se je zgodilo pri zakonu o dolgotrajni oskrbi na odboru za zdravstvo: "Z uzurpacijo državnega zbora je koalicija potrdila rešitve brez proračunskega kritja in trohice koristi za uporabnike. Prav tako so po desetih urah zasedanja še vedno prihajali amandmaji koalicije, kar pomeni, da so tako pomemben zakon praktično pisali na seji odbora. Takšnemu načinu dela zakonodajalca ostro nasprotujemo."

Da delovni čas v DZ sploh ne bi bil vprašanje, "če bi živeli v normalnih okoliščinah", pravi vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec. Ker se je na primer sobotna seja odbora za zdravstvo brez privolitve oziroma brez glasovanja kolegija DZ nadaljevala po 22. uri, bi bilo smiselno, da se delovni čas na sejah državnega zbora in na sejah odborov le določi v poslovniku DZ, pa pravijo v poslanski skupini SD. To bi bilo odgovorno predvsem zaradi služb in zaposlenih v državnem zboru, poudarjajo. "Glede na to, da se koalicija ne drži sprejetih dogovorov o delovnem času," so za to tudi v LMŠ. Obenem pa bi ohranili možnost, da se posamezno sejo delovnega telesa na posamezni dan lahko tudi podaljša - ob nujnem predhodnem soglasju kolegija predsednika državnega zbora.

Poslanci Desusa z določitvijo delovnega časa nimajo težav. Zavedajo pa se, "da je zakonodajni postopek izjemno kompleksen, v določenih primerih terja obravnavo in odločitev v zakonsko ali celo ustavno določenem roku". Zato bi bilo po njihovem pri morebitni spremembi poslovnika v smeri časovne omejitve nujno določiti tudi izjeme.

Jelinčič: Poslovnik ni problem

"Poslovnik je zadovoljiv, težavo bolj vidim v tem, da zgubljamo čas za nepomembne stvari in stvari, ki so že v naprej obsojene na propad. V ta sklop spadajo interpelacije KUL, ki so zgolj in samo nagajanje vladi in namensko rušenje vlade, ker niso na oblasti. Če bi vedno eni in isti poslanci nehali državni zbor zlorabljati za svoja politična preigravanja in brezplačno reklamo, ne bi bilo t. i. nočnih sej," pa pravi predsednik stranke in vodja poslancev SNS Zmago Jelinčič. "Če sem zelo kritičen, že leta v državnem zboru ni bilo konstruktivne argumentirane debate, ampak smo priča tekmovanju, kdo napiše boljšo obnovo zakona, kot bi bili v tretjem razredu osnovne šole. Ter hvaljenju, kaj je kdo naredil, pa če je res ali ne, samo da se točno določeni poslanci lahko tolčejo po prsih."

"Mi ne potrebujemo spremembe poslovnika, ampak spremembo načina, kako nekateri pridejo v državni zbor," misli Jelinčič: "Ni težava v poslovniku, ampak v nekaterih poslancih, ki s svojim vedenjem močno pripomorejo k temu, da po 13 ur in več odločamo o nečem, kar je bilo že v samem začetku jasno, kako se bo odločilo."