Gradbena panoga je v koronskem letu lahko delala dokaj normalno, naročniki in izvajalci investicij niso ustavljali, ker so za gradbince in delo na terenu veljali blažji ukrepi. Povsod po svetu so se izvajale pomembne javne lokalne in državne investicije, tudi zasebne. Kitajci so v rekordnih dveh tednih postavili dve bolnišnici. V Sloveniji so tekli veliki infrastrukturni projekti, kot sta gradnji drugega tira in tretje razvojne osi. Na Štajerskem tla trese masovna gradnja stanovanj, naročniki so republiški Stanovanjski sklad in zasebna podjetja. Na veliko se gradi tudi v Ljubljani, Kranju in drugih večjih mestih.
Javne investicije v razmahu, zasebne v upadu
"Večina držav Evropske unije in drugih je v gradbeništvu videla rešilno bilko," razmere reflektira Gregor Ficko, direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenih materialov pri Gospodarski zbornici Slovenije. Obseg aktualnih gradbenih del na državnem nivoju v Sloveniji je po njegovi oceni vreden okoli milijardo evrov do milijardo in pol evrov. "To je veliko prispevalo k ohranjanju stabilne gospodarske rasti," meni, ker "če bi padlo še gradbeništvo, ki je velik multiplikator, bi to vplivalo na preostale segmente gospodarstva in težave bi bile še večje." Vendar dodaja, da "država ni reševala gradbeništva. To so državne investicije, ki bi jih morali zgraditi že pred desetimi leti. Koronakriza je pokazala, da smo z gradnjo infrastrukture na področju sociale in zdravstva ter energetike in prometa v zamudi kakšnih 15 let." Najbolj očitno je bilo to preteklo leto zaznati pri kapacitetah v bolnišnicah in domovih za starejše. Je pa nekaj teh projektov (gradnja domov za starejše, obnova ambulant) vendarle vzniknilo. A (pre)počasi.
1-1,5 milijarde evrov je vreden obseg aktualnih gradbenih del na državnem nivoju.
4 odstotke manj zasebnih investicij je bilo lani.
10-odstotna podražitev materialov pomeni pritisk na investicijsko vrednost.
Na področju zasebnih investicij je bil lani v Sloveniji štiriodstotni upad, je izračunala gradbena zbornica. Zasebni vlagatelji iz podjetniškega sektorja in obrtniki so bili zadržani in previdni, (manjši) gospodarstveniki se niso lotevali novogradenj ali večjih obnov svojih poslovnih prostorov, tovarn, delavnic. Zadržanost je mogoče pričakovati še letos v prvi polovici leta, nato naj bi se stanje sprostilo, napoveduje Ficko. So pa ljudje precej obnavljali svoje domove, stanovanja, tako da so gradbeni obrtniki imeli veliko vzdrževalnega dela in pozitivne rezultate.
Roman Kolar, lastnik in direktor Krt gradbeništva iz Slovenske Bistrice, ki pretežno dela za zasebne naročnike, eden njegovih glavnih je Impol, pravi, da so imeli lani za 25 odstotkov manj prometa kot leto prej. Na zmanjšanje posla sta vplivali zadržanost in previdnost naročnikov, ugotavlja. Letos posel hromi dvig cen gradbenih materialov, a se razpoloženje počasi vzdiguje in situacija izboljšuje.
Krize naj bi bilo konec v drugi polovici leta 2021
Velik problem, ki ga je prinesel covid-19, je torej podražitev gradbenih materialov, zlasti železa, jekla, (hidro)izolacijskih in polimernih, plastičnih materialov ter energentov. Kar bo skoraj gotovo vplivalo na cene investicij. "Na to je treba še počakati, vendar ne moremo tiščati glave v pesek in zanikati morebitne podražitve. Če so se kakšni vhodni materiali podražili za več kot deset odstotkov, bo to pritisk na investicijsko vrednost vseh investicij, državnih in individualnih," sklepa Ficko. Ker določeni materiali na trgu niso bili dostopni, je pri projektih prihajalo do zastojev, zamud, vendar "pri dolgoročnih investicijah to ne bo problematično", napoveduje sogovornik.
"Konkurenčnost slovenske gradbene operative se krepi in je primerljiva z avstrijsko, češko ali poljsko"
Da so glavni problem podražitve materialov, poudarja tudi Ivan Cajzek, lastnik in direktor GIC Gradenj iz Rogaške Slatine, ki so lani dosegle najvišjo realizacijo v zgodovini podjetja. "Določeni materiali dosegajo nerazumne cene, nekaj deset odstotkov ali celo dvakrat dražji so kot pred enim letom," pove Cajzek, ki naroča gradbeni material v Sloveniji, Bosni, Italiji in drugod.
Jutri preberite
Iz serije člankov o razmerah v gradbeni panogi jutri objavljamo članek o razmerah na trgu delovne sile v gradbeništvu.
Po Fickovi oceni kriza ne bo trajala več dolgo, končala naj bi se že v drugi polovici tega leta, ko je mogoče pričakovati stabilizacijo proizvodnje in cen materialov ter energentov.
Digitalna prihodnost in montažna gradnja
"Gradbena podjetja poslujejo z vzdržno rastjo," direktor zbornice povzema generalno stanje. Izpostavlja, da so podjetja imela stroške z zaščito delavcev in spoštovanjem varnostnih covid ukrepov. "Konkurenčnost slovenske gradbene operative, ki je ostala na pogorišču po letu 2010, se krepi in je primerljiva z avstrijsko, češko ali poljsko. Upam, da bo kmalu dobila reference za velike infrastrukturne projekte in bo lahko gradila predore, viadukte, velike premostitvene objekte," našteva Gregor Ficko. Gradbena projektiva je v digitalizacijo že intenzivno zaplavala, medtem "ko bo morala operativa postoriti še kar nekaj stvari. Z ministrstvom za okolje in prostor smo se dogovorili, da se bodo vsi državni projekti morali izvajati na digitalnih platformah, kar bo prineslo večjo natančnost, manjšo možnost napak in stabilnejši obračun," pojasnjuje direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenih materialov. Gradbeništvo jutri gre v smeri digitalizacije, robotizacije in montažne gradnje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
