Z vseh koncev Slovenije, celo iz mestnih središč, prihajajo obvestila o veliki aktivnosti teh nevarnih zajedavcev

Urška Kereži
12.05.2020 06:30

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu že poteka.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Klopi se zadržujejo na listju in v podrasti. 
Andreja Čibron Kodrin

Dela na vrtu in okoli hiše nikoli ne zmanjka in ob lepem vremenu se mnogi tudi radi odpravimo na sprehod v naravo, ki nas trenutno razvaja s sezono mladih kopriv, regrata, čemaža in smrekovih vršičkov. A nismo aktivni le ljudje, pač pa tudi klopi, ki nam lahko povzročijo hude težave, saj prenašajo bolezni, kot sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Tudi letos so nekaj posameznih primerov že imeli, pove infektolog Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Kjer so trenutno vsi napori sicer usmerjeni v obvladovanje epidemije covida-19, zato natančnih podatkov o številu obolelih zaradi bolezni, ki jih prenašajo klopi, ta hip nimajo.

Mila zima, več težav

Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel, površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Tako so klimatska nihanja eden pomembnejših faktorjev, ki vplivajo na njihovo pojavnost in hitrost razvojnih stopenj, povedo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Kadar je temperatura tal nižja od 5 do 7 stopinj Celzija, klopi mirujejo, ko se dvigne, pa na izpostavljenih mestih, kot so vrhovi travnih bilk ali poganjkov v podrasti, prežijo na toplokrvne gostitelje. Ker živijo pri tleh, so to najpogosteje mali gozdni sesalci in ptiči, a tudi večje živali in številčnost njihovih populacij ne gre vedno vzporedno s tem, ali je bila prejšnja zima mila ali ne.

Poskrbimo za zaščito

Čeprav nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od februarja pa vse do novembra in jih je vse do nadmorske višine 600 metrov veliko, je gibanje v naravi vsekakor priporočljivo, vendar je pri tem treba biti pozoren na varnost. Kaj lahko naredimo? Klopi pri prehodu na človeka, kot rečeno, poiščejo najnežnejše predele, da lažje ugriznejo. "V gozd gremo primerno oblečeni, po možnosti v majici z dolgimi rokavi in hlačami z dolgimi hlačnicami, zatlačenimi v zaprto obuvalo. Odkrito kožo in najbolj izpostavljene dele oblačil tudi zaščitimo z repelenti oziroma sredstvi, ki odganjajo klope. Druga stvar je, da so oblačila svetle barve. Na njih klope lažje opazimo in jih potem bolj verjetno odstranimo. Tretja pa, da se ob prihodu iz gozda ali z izleta pregledamo, oprhamo, si umijemo lase in morebitne prisesane klope odstranimo," svetuje Strle. "Če jih odkrijemo in pravilno odstranimo dovolj zgodaj, namreč zelo zmanjšamo možnost za okužbo, predvsem pri lymski boreliozi, za katero je potrebno praviloma več kot dvanajst ur," pravi infektolog.

Cepljenje že poteka

Najučinkovitejša zaščita pred okužbo s klopnim meningoencefalitisom, ki je virusna bolezen osrednjega živčevja, je sicer cepljenje. To se v skladu z odredbo o prekinitvi izvajanja preventivnih storitev vse od začetka marca ni izvajalo, a se ta teden na NIJZ in pri izbranih zdravnikih, kjer lahko zagotovijo varno izvajanje, ponovno nadaljuje. Za zagotavljanje najvišje stopnje varnosti in zaščite pred širjenjem okužb s covidom-19 je zato delo v ambulantah​ NIJZ organizirano nekoliko drugače kot doslej. Na cepljenje se je namreč treba predhodno naročiti po telefonu ali elektronski pošti, saj je vstop v čakalnico zaradi individualne obravnave omogočen le naročenim in v dogovorjenem terminu. Osebno naročanje v ambulanti ni mogoče, obveščajo iz NIJZ.

Simptomi in sumi na okužbo

Po vbodu klopa moramo biti na morebiten pojav okužbe pozorni še vsaj mesec dni. Pri lymski boreliozi, ki je bakterijska okužba, je namreč inkubacijska doba od tri do 32 dni. Običajno se začne z nebolečo rdečino, ki se po navadi pojavi na mestu vboda in se počasi širi, na sredini pa bledi in tako dobi obliko kolobarja. To je prvi znak okužbe, pozneje (lahko tudi več mesecev ali let po okužbi) pa se lahko pokažejo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov - kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta