Direkcija RS za vode bo imela v prihodnjih dveh letih za urejanje vodotokov na voljo skupaj 855,8 milijona evrov. Od tega bo za sanacijo po lanskih avgustovskih poplavah namenjenih 120 milijonov evrov v letu 2025 ter 374,1 milijona evrov v letu 2026, piše v poročilu, s katerim se je na današnji seji seznanila vlada.
V poročilu so predstavljeni interventni ukrepi, ki so bili zaključeni do konca avgusta 2023, izredni ukrepi, ki so bili zaključeni do konca junija 2024, in redna vzdrževalna dela, ki jih kot obvezno gospodarsko javno službo urejanja voda izvajajo koncesionarji. Predstavljeni so tudi načrtovana sanacijska dela, investicije in drugi ukrepi na področju urejanja voda.
Vsi ukrepi in napori imajo cilj zagotoviti dolgoročno večjo poplavno odpornost vodne infrastrukture na prihodnje ekstremne vremenske pojave, ki so posledica podnebnih sprememb. Prvič doslej se k urejanju vodotokov pristopa celovito, s sistemsko povezanimi ukrepi za zmanjšanje poplavne in erozijske ogroženosti celotnega porečja, so po seji vlade sporočili z ministrstva za naravne vire in prostor.
Od 855,8 milijona evrov, kolikor bo v prihodnjih dveh letih namenjenih za urejanje vodotokov, je za vzdrževanje predvideno skupaj 98,3 milijona evrov, za sanacijo 494,1 milijona evrov in za investicije 263,4 milijona evrov.
V ujmi, ki je avgusta lani prizadela kar 183 občin, je bilo poškodovanih več kot 4000 kilometrov vodotokov. Interventna dela so bila v enem mesecu zaključena, sledili so izredni ukrepi za zagotavljanje osnovne pretočnosti vodotokov, stabilizacijo brežin in nasipov ter odstranjevanje naplavin. Tudi ta dela so bila zaključena v roku, to je do konca junija letos. Za interventna dela in izredne ukrepe je bilo namenjenih skoraj 172 milijonov evrov.
Maja letos je vlada sprejela petletni sanacijski program, težak 2,3 milijarde evrov, katerega več kot polovica - to je nekaj manj kot 1,4 milijarde evrov - bo namenjenega prav sanaciji poškodovanih vodotokov in vodne infrastrukture.
Namen sanacije je zagotoviti odpornejše rešitve in zmanjšati škodo v primeru ponovitve podobnih dogodkov, hkrati pa varovati biotsko raznovrstnost ob in v vodotokih, so pojasnili na ministrstvu.
Investicije v vodno infrastrukturo niso sestavni del sanacijskega načrta, gre pa za gradnjo novih objektov, s katerimi se zmanjšuje poplavna ogroženost. Financirajo se iz načrta za okrevanje in odpornost in okviru programa evropske kohezijske politike 2021-2027. Trenutno je v teku skupaj 32 projektov.
Medtem koncesionarji na vodotokih izvajajo redna vzdrževalna dela, kar je treba po navedbah ministrstva razumeti tudi kot preventiven ukrep pred škodljivim delovanjem voda. Na področju izvajanja gospodarske javne službe tečejo tudi aktivnosti za novelacijo normativov in izboljšanje nadzora nad delom koncesionarjev. Veljavne koncesijske pogodbe se iztečejo v letu 2026.
