"Prišla je cvetoča pomlad. Končno. Želim Ti, da bi tudi Ti zacvetela. Nedavno si praznovala trideset let samostojnega in svobodnega življenja. S kakšnim veseljem smo spremljali rojstvo lastne demokratične države, ki jo bomo lahko končno sami vodili: brez ukazov tujcev, brez brutalne oblasti tajne policije, brez vojaškega režima. Pred nami so volitve in naša odločitev o tem, komu bomo zaupali vodenje naše države za prihodnjih nekaj let. Najprej si želim, da bomo šli vsi na volišča, kot se je to zgodilo doslej žal samo enkrat - ob osamosvojitvi. Želim si, da si bomo izbrali voditelje, ki Te ljubijo, ki jim je mar za naš narod, za našo tradicijo, kulturo, naš jezik, za dobrobit naših družin - očetov in mater, mož in žena, za njihovo delavnost in ustvarjalnost, za naše gospodarstvo. Voditelje, ki bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, za materialni in duhovni blagor vseh Tvojih prebivalcev. Voditelje, ki bodo s svojim delovanjem vzgajali z besedo in zgledom, ki se bodo borili za resnico in pravico vseh, posebno tistih, ki trpijo krivico. Voditelje, ki bodo povezovali naš tolikokrat razdeljeni in razklani narod, voditelje, katerih besede se bodo ujemale z njihovimi dejanji, voditelje, ki bodo, če bo treba, dali tudi svoje življenje za ljudi, ki so jim zaupani. Pa bo kdo rekel: "Saj takšni voditelji ne obstajajo, to je povsem utopično razmišljanje." Noben voditelj ne pade z neba, ampak se vzgoji in se vzgaja. Iz malega raste veliko. Zato molim zate, draga Slovenija, da bi v naši sredini zrasli, se vzgojili in se vzgajali voditelji, ki bodo ne le ob teh volitvah, ampak tudi v vseh prihodnjih vsem nam v blagor, v veselje in v ponos. Bog Te blagoslovi, predraga Slovenija!"
