Blaž Petkovič
Pred dobrim tednom dni je programski svet Radiotelevizije Slovenija (RTVS) odločal o razrešitvi generalnega direktorja javnega servisa Igorja Kadunca. Kot je znano, se manever vladajoče koalicije ni izšel, saj ji je zmanjkal en glas, da bi se znebila Kadunca, ki se mu sicer mandat izteče aprila prihodnje leto. Med drugim so mu očitali slabo finančno stanje javnega servisa in "javne napade na ustanovitelja in grožnje glede dviga RTV-prispevka". "Prelaganje odgovornosti na ustanovitelja in zlasti javni napadi na predstavnike ustanovitelja onemogočajo primeren odnos med ustanoviteljem in zastopnikom javnega zavoda. Še več, preprečuje, da bi o dvigu prispevka ustanovitelj sploh razmišljal," so svetniki pod vodstvom Slavka Kmetiča (SDS) zapisali v svoji pobudi za Kadunčevo razrešitev.
A zdi se, da se je odnos med zastopnikom RTVS in predstavniki ustanovitelja v dneh pred odločitvijo o Kadunčevi razrešitve za trenutek izboljšal. Ministrstvo za kulturo je namreč prav na dan glasovanja v programskem svetu RTV Slovenija nakazalo slabih 900 tisoč evrov. Šlo je za sredstva za izplačilo dodatkov za delo v rizičnih razmerah po 39. členu kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS) in dodatke za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, ki jih v 71. členu predvideva zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), so nam pojasnili na ministrstvu, ki ga vodi Vasko Simoniti.
Kaj so javnemu servisu sporočili maja?
Nekateri pa dvomijo, da je kulturno ministrstvo javnemu servisu denar nakazalo po naključju ravno na dan odločanja v programskem svetu. Ker so imeli pobudniki razrešitve aktualnega generalnega direktorja izbranega tudi kandidata, ki bi po Kadunčevem odhodu s Kolodvorske začasno prevzel vodenje javnega servisa, bi po njihovih besedah teh 900 tisočakov lahko pomenilo tudi nekakšno darilo, spodbudo novemu vodstvu za lažji prevzem finančno oslabljenega javnega zavoda.
Da je imela RTVS pod Kadunčevim vodstvom težave pri pridobivanju sredstev za dodatke za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, dokazuje tudi dopisovanje javnega zavoda s kulturnim ministrstvom. Dodatek zaposlenemu se lahko izplača za opravljanje nalog, povezanih z obvladovanjem epidemije in ne za opravljanje katerihkoli drugih nalog, ki se sicer opravljajo pri uporabniku proračuna, so še konec maja pisali na kulturnem ministrstvu in dodali, da do tega dodatka tako niso upravičeni zaposleni, ki so npr. nadpovprečno obremenjeni zaradi običajnih nalog, ki sodijo v delovno področje proračunskega uporabnika. Javnemu servisu so zato sporočili, da "ob upoštevanju zakonske opredelitve javne službe RTV Slovenija izhaja, da RTV Slovenija ne izpolnjuje pogojev za izplačilo dodatka po 71. členu ZIUZEOP".
Denar pričakovali že veliko prej
In zakaj so na ministrstvu za kulturo najprej zapisali, da RTV Slovenija ne izpolnjujejo pogojev za izplačilo dodatkov, potem pa so sredstva vendarle nakazali? Jasnega odgovora nismo prejeli. "RTV Slovenija se od drugih javnih zavodov na področju kulture razlikuje v tem, da ima z zakonom podeljeno institucionalno avtonomijo ter dodeljene lastne vire financiranja za izvajanje javne službe. Za razliko od drugih RTV Slovenija z ministrstvom za kulturo ne usklajuje finančnega in programskega načrta, zato ministrstvo ne more posegati v poslovanje RTV Slovenija oziroma v primeru izplačila dodatkov določati obsega višine sredstev, ki se namenijo za izplačilo dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije. V tem duhu je bilo tudi zapisano pojasnilo, ki ga je glede upravičenosti dodatkov 27. maja ministrstvo naslovilo na vodstvo RTV Slovenija," odgovarjajo na kulturnem ministrstvu, a nadaljujejo, da je po 2. členu zakona o RTVS Republika Slovenija kot ustanovitelj dolžna zagotoviti primerno financiranje za izvajanje javne službe. Ob tem še dodajajo, "da glasovanje o razrešitvi generalnega direktorja Kadunca na nakazilo ni moglo imeti vpliva".
Skupaj razdelili dobrih 192 milijonov evrov
Ministrstvo za kulturo je iz naslova dodatkov za delo v rizičnih razmerah, za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije prejelo le zahtevek RTVS. Država je sicer v ta namen posameznim resorjem oziroma občinam na podlagi 71. člena ZIUZEOP za obdobje od marca do maja nakazala skupaj dobrih 192 milijonov evrov. Ministrstvo za notranje zadeve je prejelo 20 milijonov, 6,5 milijona evrov je zahtevalo obrambno ministrstvo, 25 milijonov ministrstvo za delo, največ, 77 milijonov evrov pa zdravstveni resor. Občine so prejele 50 milijonov evrov. Ministrstvo za zdravje je paketno obravnavalo zahtevke in jih po preveritvi 547 prejemnikom izplačalo v 18 različnih terminih - med 21. majem in 16. oktobrom.
"Nakazan denar je refundacija našega zahtevka za izplačilo dodatkov po 39. členu KPJS in 71. členu ZIUZEOP. Tako smo ga že izplačali v aprilu in marcu. To seveda tudi dokazuje to, kar smo ves čas zagovarjali, da so bili dodatki izplačani v skladu z zakoni in da ne bodo zaradi tega nastali stroški, ki bi obremenjevali RTV Slovenija. Res pa je, da smo denar pričakovali že veliko prej, saj smo dopolnjen zahtevek posredovali že avgusta. V vmesnem času smo dodaten strošek založili iz lastnih sredstev," pa državno nakazilo komentirajo na Kolodvorski.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
