Jana Juvan
Ena izmed nadlog, s katero se vsaj posredno sreča precej staršev majhnih otrok, so še vedno tudi podančice. Majhne bele gliste, ki so nekoč veljale za znak slabe higiene, a se tudi v sodobnem svetu kljub višjemu standardu in boljšim bivanjskim razmeram še kar redno pojavljajo, sploh med vrtčevskimi otroci - ti so bolj dovzetni za okužbe, ker se pogosto igrajo v skupinah, manj skrbijo za higieno ali pa pridejo v stik z okuženimi živalmi. Več primerov je prav v hladnejših mesecih, ko se otroci več zadržujejo v zaprtih prostorih, kjer si jajčeca "podajajo" tudi preko predmetov, površin, igrač ...
"Higienski standardi so dobri že vsaj 30 let. Ampak otroci so drugačni. Nekoč so bolj upoštevali, ko so jim starši rekli, naj ne dajejo prstov v usta. Danes otroci prijemajo vse - v trgovini, v parku, v ambulanti - in tako se širijo ne samo podančice, ampak tudi bolezni," ugotavlja pediatrinja Mojca Švab Zavratnik. V času epidemije covida 19 so tako kot druge otroške bolezni tudi podančice bile redkost. "V zadnjih dveh letih pa imamo strm porast vseh teh okužb. Ne bi pa rekla, da je s podančicami stanje slabše, kot je bilo pred korono," doda pediatrinja.
Specialistka javnega zdravja na NIJZ Eva Grilc pove, da so lani prejeli 892 prijav primerov okužbe s podančicami, letos pa 392. Epidemiološko gledano to ni nič posebnega, razloži. "Podančice v vrtcih niso novost. Pravilno je, če vrtec o pojavu podančic obvesti starše oziroma skrbnike otrok. Zelo pomembna je ustrezna osebna higiena in zdravljenje obolelih, tudi higiena prostorov. Otroku postrižemo nohte, da so čim bolj kratki, prav tako vse doma in v vrtcih opozorimo, naj si pogosto in temeljito umivajo roke in se ne praskajo okoli zadnjika. Roke naj si umivajo vedno s toplo vodo in milom. Prav tako si morajo umivati roke tudi starši, vzgojitelji v vrtcih, še zlasti če previjajo dojenčka, pomagajo otrokom po opravljeni potrebi na stranišču, pred prirpavo in strežbo hrane ..." našteje Eva Grilc pravilno ukrepanje pri preprečvanju okužbe s podančicami pri otrocih. "In poudarjanje tega, da se gleda z očmi, ne z rokami," dopolni Mojca Švab Zavratnik enega pomembnejših napotkov pri preprečevanju širjenja tovrstnih okužb. "Nujna je dosledna higiena nohtov, tudi če otrok temu nasprotuje. Ob večji doslednosti staršev pri tem, bi imeli težav manj," je jasna.
Nemiren spanec, srbečica, podočnjaki ...
Nadlogo običajno sicer odkrijemo zaradi srbečice v predelu okoli zadnjice, posebej ponoči, pa po nemirnemu spancu, bolečinah v trebuhu, spremembi v apetitu, tudi slabosti in bruhanju. Znak so lahko tudi podočnjaki in slabo razpoloženje otrok. Pogosto starši postanejo pozorni po tem, ko jih na to opozorijo vzgojiteljice iz vrtca, ker se okužba odkrije pri enem izmed otrok v skupini. Tako je bilo tudi pri naši sogovornici Juliji iz Maribora. "Ko mi je vzgojiteljica naštevala te simptome - podočnjaki, nemirno spanje, praskanje -, sem jih lahko pri triletni hčerki samo odkljukala. Ob prvi priložnosti sem preverila njeno blato in v njem sem res videla majhno belo, premikajočo se glisto. Odvratno, še posebej ko pomisliš, da to leze v telesu tvojega otroka in vsak večer med spanjem prigomazi na plano ter odlaga jajčeca. In da se bo to dogajalo še eno noč, ker bo pri pediatrinji tablete za razglistenje možno dobiti šele naslednji dan," nam pripoveduje.
Veliko staršev se želi z nadlogo spopasti z naravnimi pripravki - po skupinah na socialnih omrežjih krožijo recimo recepti za sirup iz bučnega olja, sladkorja in limone, nekateri prisegajo na papajo, drugi na korenček, tretji na česen. Na NIJZ sicer priporočajo obisk zdravnika, ki predpiše protimikrobna zdravila. Iz letnega poročila NIJZ glede predpisovanja zdravil je razvidno, da so lani zdravniki predpisali 32.515 škatlic zdravila z učinkovino mebendazol (znano kot vermox). To pomeni, da je na 1000 prebivalcev, zdravilo dobilo petnajst ljudi. Skupna vrednost teh zdravil je bila 314.364 evrov.
Menjava posteljnine, fenanje igrač, razkuževanje kljuk ...
Tudi naši sogovornici so predpisali tablete. A bilo jih je premalo za preventivno razglistenje cele družine, ki je priporočljiva, zato je morala za dodatno škatlo prositi še osebno zdravnico. Takoj po zaužitju tablete je njena deklica lahko šla nazaj v vrtec. "Dobra stvar podančic je, da jih tableta takoj pomori. Za vsak slučaj smo razglistili tudi mačka. To je enostavni del. Drugi, bolj zoprn del, je večurno čiščenje. Zamenjati je bilo treba posteljnino, razkužila sem postelje in njihove neposredne okolice ter za vsak slučaj plišaste igrače dala v karanteno za tri tedne, kolikor naj bi bila življenjska doba jajčec. Da ni bilo še dodatnega pranja, sem jih večino pofenala s polno močjo. Temperatura nad 55 stopinj Celzija naj bi namreč jajčece podančic ubila. Nato sem razkužila še kljuke in stikala, kahlico in temeljito počistila še kopalnico. Za vsak slučaj, da se nadloga ne bi ponovila," opisuje spopadanje z nadlogo v gospodinjstvu.
"V vrtcu so bili hvaležni, da sem javila okuženost, saj so potrebovali dva primera, da so lahko vse starše uradno obvestili o primeru pojava podančic v skupini. Podančic ni javil noben starš več in samo upam lahko, da so zadevo vzeli resno in preverili svoje otroke, sicer se bo nadloga verjetno vrnila, kljub temeljitemu umivanju rok in vsakodnevnemu preventivnemu fenanju hčerkine najljubše plišaste igrače, potem ko jo prinese domov iz vrtca," sklene Julija.
