Zakon o dolgotrajni oskrbi je še na trnovi zakonodajni poti.
Danes bodo poslanci v drugem branju na izredni seji državnega zbora razpravljali o novem zakonu o dolgotrajni oskrbi. Čeprav se vsi strinjajo, da je dolgotrajno oskrbo nujno treba urediti, leti na vladni predlog veliko kritik, ne le iz opozicije. Ta ocenjuje, da se koaliciji mudi samo zaradi tega, da se bo lahko v javnosti pohvalila, da je bil ta zakon, na katerega čakamo že 20 let, sprejet v tem mandatu, v praksi pa ga bo izjemno težko izvajati
Nihče ne ve, koliko nas bo to stalo čez dve leti
Tako v strokovni kot v laični javnosti v predlogu najbolj pogrešajo bolj natančno opredelitev financiranja. Poleg tega je Skupnost socialnih zavodov Slovenije želela odgovore na vprašanje glede delovanja in razvoja javne mreže izvajalcev. Zaradi prenizke ocene uporabnikov pa se bojijo, da bo 30.000 ljudi ostalo brez potrebne storitve.
Po mnenju Zveze društev upokojencev Slovenije je predlog premalo dorečen. Ni jasne razmejitve med storitvami s področja zdravstva in dolgotrajne oskrbe, kjer je treba po njihovi oceni narediti jasno ločnico, saj gre za različna vira financiranja. Združenje za dostojno starost Srebrna nit pa nasprotuje privatizaciji sociale in zdravstva. Poleg tega ne pristajajo na to, da se bodo pomembne vsebine namesto v zakonu urejale v pravilnikih. "Še dobro, da so na svetu še dobri prijatelji in sonce, ki toplo greje, da malce pozabimo na dogajanje v dolgotrajni oskrbi, ki nas peha v depresijo in nemoč," je preko socialnih omrežij sporočila Biserka Marolt Meden iz Srebrne niti.
Pomoč na domu je zelo dragocena.
Po predlogu bi sistem dolgotrajne oskrbe ponujal institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbo družinskega člana in denarni prejemek. V vse oblike oskrbe - razen institucionalne - so vključene pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba. Dolgotrajno oskrbo naj bi do leta 2024 financirali iz več virov; v blagajno za dolgotrajno oskrbo bi za zdaj prenesli sredstva, ki so v ta namen že zbrana v zdravstveni (3,8 odstotka) in pokojninski blagajni (2,2 odstotka). Vlada vidi dodaten denar tudi v evropskih sredstvih in donacijah. Kar bo manjkalo, pa bi do leta 2025 primaknil državni proračun. Po vladnih izračunih bi v letu 2022 to znašalo 105,7 milijona evrov, leta 2023 že 164,3 milijona, leta 2024 pa 285,3 milijona evrov. Novo zavarovanje za dolgotrajno oskrbo naj bi po predlogu zakona namreč s posebnim zakonom uvedli šele julija 2024.
Na mizi veliko sobotnih dopolnil
V prvi obravnavi so zakonodajni predlog podprle koalicijske poslanske skupine, prisotna člana poslanske skupine Desus, SNS in poslanca narodnosti. Poslanci LMŠ, SD, Levice, SAB in nepovezani poslanci z izjemo Igorja Zorčiča, ki je kot predsednik državnega zbora vodil sejo, pri glasovanju pa se je vzdržal, so glasovanje obstruirali. Kako bo tokrat? Na mizi je kar nekaj dopolnil. Odbor za zdravstvo je na sobotni seji brez razprave poslancev sprejel številna dopolnila, ki so jih skupaj vložile poslanske skupine koalicije in opozicijske SNS. Prav tako so sprejeli dve dopolnili Desusa, ki se nanašata na prostovoljce. V Desusu tako predlagajo, da bi bila prostovoljcem omogočena vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe. Od več vloženih amandmajev SD, LMŠ, SAB, Levice in nepovezanih poslancev pa ni bil sprejet nobeden. Poslanci LMŠ, SD, SAB in Levice so v soboto kmalu po 22. uri sejo tudi zapustili.
Kolikšni denarni prejemki so predvideni?
Za zdaj je predvideno, če bi se upravičenec odločil za denarni prejemek, da bi v prvi kategoriji dobil 89 evrov na mesec, v drugi 179, v tretji 268, v četrti 357 in v peti 491 evrov. Ob tem bi mu pripadala še pravica do sofinanciranja storitev e-oskrbe v višini 150 evrov na leto in pravica do storitev za krepitev ter ohranjanje samostojnosti, ki na leto znaša 348 evrov v prvi kategoriji, 696 v drugi, 1392 v tretji, 870 v četrti in 696 v peti kategoriji dolgotrajne oskrbe.
Niso pa še določeni kriteriji, v katero kategorijo bo kdo sodil, to bodo določili s podzakonskimi akti.
Kaj pa tisti, ki prejemajo dodatek za pomoč in postrežbo? Tega naj bi vsem zdajšnjim prejemnikom še naprej izplačeval Zpiz. Ta naj bi tudi do sredine leta 2024 še vedno odločal o novih upravičencih. Obdržali pa naj bi ga tudi slepi in slabovidni v takšni višini kot do zdaj, torej slabovidni v višini 150 evrov, slepi v višini 300 evrov.
Od pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih do krepitve samostojnosti in zdravstvene nege
In kaj bi dobili starejši, ki bi ostali doma? Storitve po zakonskem predlogu so pomoč pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih, zdravstvena nega, vezana na osnovna dnevna opravila, storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter storitve e-oskrbe. Storitve pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih v skladu z enim od dopolnil, sprejetim na odboru za zdravstvo, obsegajo pomoč pri prehranjevanju in pitju, osebni higieni, oblačenju in slačenju, odvajanju, gibanju, pripravi na spanje in počitek.
Storitve pri podpornih dnevnih opravilih obsegajo zlasti pomoč pri gospodinjskih opravilih in pri nakupu živil in življenjskih potrebščin, prinašanje, pripravo in postrežbo obrokov ter spremstvo upravičenca v povezavi z izvajanjem storitev dolgotrajne oskrbe.
V blagajno za dolgotrajno oskrbo bi prenesli sredstva, ki so v ta namen že zbrana v zdravstveni (3,8 odstotka) in pokojninski blagajni (2,2 odstotka).
Vlada vidi dodaten denar tudi v evropskih sredstvih in donacijah. Kar bo manjkalo, pa bi do leta 2025 primaknil državni proračun.
Po vladnih izračunih bi v letu 2022 to znašalo 105,7 milijona evrov, leta 2023 že 164,3 milijona, leta 2024 pa 285,3 milijona evrov.
Med storitvami zdravstvene nege, vezanimi na osnovna dnevna opravila, je omenjeno spremljanje vitalnih funkcij in drugih parametrov ter spremljanje zdravstvenega stanja upravičenca, poleg tega pa tudi priprava, dajanje in nadzor nad jemanjem zdravil ter preprečevanje razjed zaradi pritiska.
Kot storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti so vključene storitve za krepitev in ohranjanje funkcionalnih sposobnosti in razvoj nadomestnih spretnosti, da bi bil uporabnik bolj samostojen in da bi to samostojnost tudi vzdrževal. Poleg tega so predvidene storitve svetovanja za prilagoditev bivalnega okolja ter storitve postdiagnostične podpore osebam s težavami v telesnem ali duševnem zdravju in podpore svojcem.
Kdo bi lahko nudil pomoč
Po predlogu naj bi storitve pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih opravljal najmanj socialni oskrbovalec z opravljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo, storitve pomoči pri podpornih dnevnih opravilih pa polnoletna oseba z vsaj osnovnošolsko izobrazbo. Storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila, opravlja oseba, ki je v skladu s predpisi s področja zdravstvene dejavnosti kompetentna za opravljanje zdravstvene nege.
V sklopu e-oskrbe pa so navedeni pripomočki in storitve informacijsko-komunikacijske tehnologije ter storitve na daljavo za zagotavljanje samostojnosti in varnosti upravičenca v domačem okolju.{infobox-gray}181598{/infobox-gray}
Obiščite spletno stran brez oglasov.
