S tesnim rezultatom 5:4 so ustavni sodniki odločili, da zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski od leta 2021 do 2026 ni v neskladju z ustavo.
Zakon je pred ustavne sodnike postavil koordinator Levice Luka Mesec. Zatrjeval je, da namen predvidenih investicij za vojsko ni zagotavljanje nujne obrambne zmogljivosti države niti neposredna zaščita ozemeljske celovitosti in suverenosti Republike Slovenije ter da predvidene investicije niso nujne.
Po prepričanju poslanca Mesca bi imela država, tudi če bi zakon zavrnili na referendumu, še šest let časa, da zastavljene cilje uresniči na druge, nesporne načine.
Državni zbor in vlada sta ustavno sodišče prepričala
No, ustavno sodišče je, čeprav tesno, odločilo drugače. Presodilo je, da sta državni zbor in vlada razumno utemeljila, da so investicije v Slovensko vojsko nujne, saj sta njena opremljenost in zmogljivost v takem stanju, da v primeru vojaške grožnje ali varnostne krize ne more zagotoviti zadovoljive obrambne sposobnosti države niti v pričakovani meri izpolnjevati mednarodnih obveznosti, so napisali v dolgi odločbi. Tega da ne spreminja dejstvo, da je Slovenska vojska za delovanje v miru relativno dobro pripravljena.
Ustavno sodišče je upoštevalo, da investicije, predvidene s tem zakonom, ne pomenijo nadstandardne opremljenosti Slovenske vojske oziroma da ne gre le za vzdrževanje ravni že relativno dobro oboroženih obrabnih sil, temveč gre očitno za to, da Slovenska vojska ne dosega minimalnih standardov opremljenosti, ker so se investicije v preteklih letih bolj kot ne zaustavile. Takšno stanje pa nemudoma terja investicije v opremo. Seveda je jasno, da takih investicij ni mogoče izpeljati čez noč, temveč sta potrebna daljši čas in načrt postopnega investiranja. Nujnost investicij v Slovensko vojsko se tako ne kaže kot nujen odziv na že konkretne grožnje ali nevarnosti, temveč kot nujnost takojšnjega resnega in odgovornega pristopa k zagotovitvi takšne opremljenosti in zmogljivosti Slovenske vojske, da bo lahko v vsakem trenutku sama ali v okviru zavezništva zagotovila zadovoljivo obrambno sposobnost države, piše v odločbi US.
Jaklič: Človekova pravica do varnosti
Tukaj gre za v ustavi varovano človekovo pravico do varnosti, je v pritrdilno ločeno mnenje k odločitvi ustavnega sodišča napisal sodnik ddr. Klemen Jaklič in ga naslovil Vprašanje ustavnosti referenduma zoper financiranje oborožitve v okoliščinah kronične podhranjenosti obrambne sposobnosti države.
Kdor bi (prek referenduma, op. a.) zahteval čakanje na neposredno grožnjo, bi nujnost oziroma urgentnost pravočasne vnaprejšnje oborožitve na neodgovoren način, preko igre besed, v resnici spreminjal v njeno prepoznost (in s tem že nepotrebnost, ne več nujnost oz. urgentnost). S tem bi ogrozil varnost državljank in državljanov. Če bi kaj takega napravilo celo sodišče, ki na obrambnem področju nima več kot minimalne pristojnosti presoje, bi bilo to še posebej neodgovorno, z razlago ustave in pravili ustavne stroke pa ne bi imelo resnične zveze, je napisal ustavni sodnik.
Čeferin o naukih epidemije in pravici do referenduma
Rok Čeferin, eden od ustavnih sodnikov, ki odločbe ustavnega sodišča niso podprli, v odklonilnem ločenem mnenju problematizira domnevno nujnost naložb v Slovensko vojsko in tudi omejevanje referenduma v zadevi, ki po njegovem torej ni tako nujna.
Obenem omenja trenutno situacijo, ko je v državi razglašena epidemija, ki ni "povzročila le zdravstvene in ekonomske krize, temveč je hkrati tudi razgalila hudo kadrovsko in materialno podhranjenost javnega zdravstva in oskrbe starejših oseb".
To Čeferina dodatno utrjuje v prepričanju, je napisal, da mora biti v primerih velikih strateških investicij iz javnih sredstev, ki so namenjene odpravi slabe in dalj časa trajajoče situacije (sodnik verjame, da je v Slovenski vojski težava z opremljenostjo), dopuščeno ljudstvu, da se o tem izjavi tudi na referendumu.
Iz odklonilnega ločenega mnenja sodnice Mežnarjeve
"Rada bi poudarila troje. Prvič: menim, da je dobro opremljena vojska conditio sine qua non naše države. Drugič: štejem, da naša vojska trenutno ni dobro opremljena in da za svojo nujno obrambno zmogljivost potrebuje obsežne investicije. Tretjič: sprejemam navedbe vlade, da bi odlašanje s sistemskim
financiranjem še dodatno zavrlo razvoj Slovenske vojske ter oslabilo obrambnovarnostni sistem in mednarodni položaj Republike Slovenije, saj sta oprema in infrastruktura iztrošeni oziroma se njuna življenjska doba izteka.
Ni sporno, da je dolgoročno financiranje vojske v preteklosti že bilo predmet sistemskih zakonov, s katerimi so bile prav tako urejene investicije v vojsko za daljše obdobje, kot je proračunsko. Vendar pa se še ni zgodilo, da bi ob sprejetju sistemskega zakona o financiranju vojske zakonodajalec izključil referendum s sklicevanjem na nujne ukrepe za zagotovitev obrambe države.
Bistvo odločitve, h kateri dajem ločeno mnenje, ni v pomenu vojske za našo državo, njeni opremljenosti ali nujnih vojaških investicijah. Ukvarjali smo se izključno z vprašanjem, ali naša ustava izključuje zakonodajni referendum v primeru sistemskega zakona, ki dolgoročno mimo zakona o izvrševanju
proračunov (!) ureja nujne investicije v vojsko. Nisem se mogla strinjati, da ustava v takem primeru izključuje referendum."
Obrambna sposobnost države sicer res ni odvisna samo od opremljenosti vojske z opremo, temveč tudi od primernega števila vojakov in poveljujočih kadrov ter od njihovega izobraževanja in usposabljanja. Vendar brez zagotovitve ustrezne opreme ni mogoče zagotoviti niti potrebnega usposabljanja vojske, kar je odločilnega pomena za izgrajevanje sposobnosti vojske, ugotavlja ustavno sodišče. Zato je zagotovitev ustreznih finančnih sredstev predpostavka za zagotovitev dobre obrambe in varnosti, državni zbor pa je upravičeno izključil zakonodajni referendum o tej vsebini, pravijo ustavni sodniki.
Ustavno sodišče je ob tem spomnilo, da slovenska ustava prepoveduje referendume o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države.
Dve sodnici in dva sodnika proti
Odločbo so sprejeli s petimi glasovi proti štirim. Proti so glasovali sodnici Špela Mežnar in Katja Šugman Stubbs ter sodnika Matej Accetto in Rok Čeferin. Sodnica Mežnarjeva in sodnika Accetto in Čeferin so dali odklonilna ločena mnenja. Sodnik Jaklič je napisal pritrdilno ločeno mnenje.
To pravijo v Levici
Minister za obrambo Matej Tonin se je odzval na twitterju. Ustavnemu sodišču se je zahvalil za "državotvorno odločitev". Vrata za modernizacijo Slovenske vojske so odprta, pravi minister, da pa bo še veliko dela.
V Levici pa takole: "Peterica sodnikov se je torej odločila, da bo raje slepo zaupala vladi Janeza Janše kot stopila v bran državljankam in državljanom ter njihovi zahtevi po referendumu," so sporočili.
Pravijo, da je minister Tonin Levico, ko je predlagala posvetovalni referendum, sam pozval, da naj zberejo podpise za zakonodajani referendum, katerega odločitev bo zavezujoča. "A se je vlada Janeza Janše ustrašila volje ljudstva, spremenila stališče in predlagala prepoved referenduma." Za ta "nedemokratični manever" so zdaj dobili še pokritje minimalne večine ustavnih sodnikov, pravijo v Levici.
