Razlika med plačnimi razredi bo po novem namesto sedanjih štirih tri odstotke, razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom pa ena proti sedem. Po novem zakonu nihče v javnem sektorju ne bo imel plače, ki bi bila nižja od minimalne. Najnižja osnovna bruto plača bo 1253,90 evra, najvišja 8821,04 evra bruto.

Z zakonom se določa tudi način usklajevanja plač z inflacijo. Med drugim so predvidene spremembe v sistemu napredovanja in nagrajevanja. Povišanja plač bodo v veljavo stopila postopno, od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028.

Za uveljavitev novega plačnega zakona so potrebni še nekateri drugi dokumenti. Tako so vladni in sindikalni pogajalci ta teden parafirali kolektivno pogodbo za javni sektor, njen podpis je predviden v prvi polovici novembra. Prav tako do takrat nameravajo uskladiti splošni dogovor, obenem pa potekajo tudi še zaključni dogovori glede kolektivnih pogodb dejavnosti, v katerih se določa uvrstitev posameznih delovnih mest v plačno lestvico.

Bo največja reforma plač v zadnjih 15 letih zdržala?  

Ta teden so vladni in sindikalni pogajalci sklenili tudi dogovor, ki določa korake za razveljavitev plačnega sistema, če do 15. novembra ne bodo sprejeti vsi potrebni dokumenti. V tem primeru bo vlada v skladu z dogovorom po nujnem postopku vložila zakon, s katerim bi razveljavili določbe zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki ga je DZ danes sprejel, razen če pogajalci dosežejo soglasje o odložitvi začetka uporabe zakona. Na vladni in sindikalni strani sicer verjamejo, da se bodo o vseh odprtih vprašanjih uspeli pravočasno uskladiti.

Zdaj sprejeti zakon po mnenju koalicijskih poslancev izboljšuje dosedanji sistem, ki je poln anomalij. Poudarili so, da gre za največjo reformo plač v javnem sektorju v zadnjih 15 letih in da so predlog pripravili po dveletnih pogajanjih s sindikati javnega sektorja. Kot dosežek so izpostavili odpravo plač pod višino minimalne plače.

V opozicijski SDS pa so na današnji seji opozorili na številne pripombe iz sindikatov in občin. Vladni strani so očitali, da ni prisluhnila vsem sindikatom. V SDS so predlagali več dopolnil, a nobeno ni bilo sprejeto. Med drugim so predlagali, da se iz skupnega sistema plač v javnem sektorju izloči lokalna skupnost, torej plače županov in zaposlenih v občinskih upravah, da bi se plače funkcionarjev v državnih organih povišale ali znižale v skladu z rastjo ali padcem BDP. Prav tako so predlagali dopolnila v zvezi z delovno uspešnostjo, kolektivno pogodbo in poročanjem vlade državnemu zboru o doseganju ciljev zakona.