"13. marec, zadnji dan, ko so naši obrtniki, ki se ukvarjajo storitveno dejavnostjo neposredno za stranke, morali zapreti svoje delavnice, obratovalnice in salone, je bil za njih zelo velik šok. Prvič se je namreč zgodilo nekaj takega in niso vedeli, kaj jih čaka v prihodnosti ter kako dolgo bo vse to trajalo," je razmere opisala Polajnarjeva.
Kot je dejala, je najhujše zlasti za gostince, saj je mariborski župan med prvimi izdal mestni odlok, s katerim so lokale zaprli že dan pred ostalimi deli države. Podobno velja tudi za frizerske in kozmetične salone, prav omenjene branže pa se zelo težko spopadajo z prepovedjo poslovanja. Vsi skupaj se po njenem zavedajo resnosti epidemije in resnosti bolezni, a hkrati se zavedajo tudi, da je njihova prihodnost zelo nepredvidljiva.
Zaposleni v omenjenih dejavnostih so v trenutku ostali brez dela, ne pa tudi brez zaposlitve, saj so se obrtniki v času, ko še ni bilo jasno, kakšni bodo sprejeti državni ukrepi, skušali reševati s koriščenjem starih dopustov, viškov ur in dela letošnjega dopusta.
V prvem valu skušali zajeziti paniko
"Sodelovanje z zavodom za zaposlovanje je bilo zelo intenzivno. V prvem valu smo skušali zajeziti paniko, kar nam je uspelo potem, ko je država pravočasno začela z napovedjo pravilnih ukrepov tako za zaposlene kot za samozaposlene," je dodala direktorica mariborske zbornice.
Nekaj pozneje se je s težavami začela ukvarjati še okoli petina njihovih članov iz gradbene panoge, saj so izvedli vsa dela na odprtih gradbiščih ali pri prenovah objektov fizičnih strank, medtem ko novih niso smeli odpirati. Zdaj jim je le uspelo doseči spremembo odloka vsaj pri nekaterih panogah, med drugim ob cvetličarjih in vrtnarjih tudi pri gradbenih obrtnikih.
Največ težav pa imajo obrtniki, ki svojo dejavnost opravljajo v najetih prostorih, saj morajo kljub neopravljanju dejavnosti plačati najemnine. V drugem vladnem paketu pričakujejo tudi ukrepe na tem področju, bodisi preko vavčerskega sistema ali subvencije najemnin.
Likvidnostne težave se bodo začele pojavljati šele mesec ali dva po koncu epidemije
"Vedeti je namreč treba, da so od tega denarja na drugi strani odvisni tudi najemodajalci," meni Polajnarjeva in dodaja, da je še najlažje morda rešitve najti tam, kjer najemajo občinske prostore.
Ob tem med njunimi dodatnimi ukrepi na mariborski zbornici vidijo reševanje likvidnosti, pri čemer merijo predvsem na možnost odkupa terjatev s strani države. Likvidnostne težave se bodo namreč v največji meri začele pojavljati šele mesec ali dva po koncu epidemije, zato obrtniki računajo tudi na močne finančne instrumente, predvsem na pomoč SID banke in drugih poslovnih bank, v katerih so že zdaj komitenti.
Na območju mariborske obrtne zbornice in podravske regije v celoti je skoraj 70 odstotkov zaposlenih, ki delajo v mikro, malih in srednjih podjetjih. Kot pravi Polajnarjeva, jih trenutno zaradi razmer več kot polovica ne opravlja svojega dela. Nekateri so na čakanju, nekaj pa jih je pristalo tudi na zavodu za zaposlovanje.
