Zaščita in varovanje ogroženih živalskih vrst, med katere sodijo tudi medvedi in volkovi, ki so del skupne evropske dediščine, je prineslo pomembno sodbo ustavnega sodišča, ki govori o pomenu delitve oblasti na izvršilno, zakonodajno in sodno. O sodbi so na ustavnem sodišču odločili že 9. aprila, pretekli četrtek pa je bilo napisano tudi pritrdilno ločeno mnenje. Z njo je osem sodnic in sodnikov razveljavilo interventni zakon, ki je bil sprejet lani junija za časa vlade Marjana Šarca, na zahtevo kmetijske ministrice Aleksandre Pivec, predložilo pa ga je na koncu v zakonodajni nujni postopek ministrstvo za okolje in prostor pod Simonom Zajcem. Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave je bil v zadnjih mesecih tudi že predmet želje po dopolnitvi, in sicer je novelo zakona vložil 27. februarja državni svet, z namenom da bi se odstrel medvedov in volkov še povečalo. Novelo je podprlo tudi ministrstvo za okolje in prostor pod Andrejem Vizjakom, a je včeraj državni svet na korespondenčni seji sklenil, da bodo svoj predlog sedaj umaknili.
Prek parlamenta se ne more zaobiti sodnega varstva
Sodbo ustavnega sodišča spremlja pritrdilno ločeno mnenje predsednika ustavnega sodišča Rajka Kneza. V njej v izrazito dostopnem jeziku strokovno pojasnjuje besedilo sodbe, ki postavlja pomemben branik načelu delitve oblasti. Opiše, zakaj "ustave ne moremo in ne smemo prilagajati konkretnim okoliščinam, kadar tega njena načela in iz njih izvedena ustavna pravila ne dopuščajo". Poudarja odprt prostor, ki ga imata tako izvršilna veja oblasti - vlada - kot zakonodajna - parlament -, tudi ko niso zadovoljni s sodbami sodišč. A sklene, da ukrepi ne smejo biti takšni, da se z njimi zaobide ena ali celo dve veji oblasti ter se prepreči sodno varstvo. "Ustavno sodišče je ravnalo kot branik ustavnosti," je poudaril ustavni sodnik. S sodbo je namreč ustavno sodišče ugotovilo, da je vlada prek parlamenta, v katerem je imela večino, dosegla, da se je na ravni zakona sprejelo odločitev o konkretnih posegih odstrela, ki bi morali biti predmet postopkov in pravnih aktov vlade - ti pa zagotavljajo nato tudi sodno varstvo. "Zakonodajalec ni izvrševal tipične funkcije, ki jo ima v sistemu državne oblasti in ki mu je lastna, temveč je sprejel povsem konkretne ukrepe za posamične primere, ki so vsebinsko v bistvenem enaki tistim, ki so jih vsebovali odloki Vlade, odpravljeni s sodbami Upravnega sodišča," piše v sodbi. "Zakonodajalec je tako prevzel funkcijo, ki je tipično izvršilne narave," pojasnjujejo ustavni sodniki, da je zakonodajalec s tem "hkrati nedopustno preprečil sodni oblasti izvrševanje neodvisnega sodnega nadzora, ki bi ga morala imeti nad izvršilno oblastjo v takih primerih". Interventni zakon, ki ga je lani na predlog vlade, po razveljavitvi vladnih aktov o odstrelu medvedov in volkov, sprejel parlament je tako po presoji ustavnega sodišča protiustaven, saj je preprečil, da bi sodna oblast uresničila pravno varstvo, ki je sicer zagotovljeno v demokratični, pravni državi. Edini, ki je glasoval proti odločitvi ustavnega sodišča, je bil sodnik Klemen Jaklič.
Med prvimi so se na sodbo ustavnega sodišča odzvali v Sindikatu kmetov Slovenije, kjer so poleti v sodelovanju s zunaj-parlamentarno stranko SLS organizirali proteste, da bi se čim prej izvršilo in povečalo odstrel medvedov in volkov. Trdijo, da proti njihovim pravicam stojijo "zagovorniki širjenja zveri", ki jih uvrščajo v dve skupini: prva so "romantični ljubitelji narave in živali", drugi pa redno zaposleni in projektni sodelavci inštitucij, "ki si preko financiranja z javnimi sredstvi zagotavljajo svojo eksistenco". "Njihov primarni motiv je vplivati na javno mnenje in politiko," so med drugim zapisali.
