Zdravstveni minister Tomaž Gantar je danes gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku in tudi na vlado poslal predlog za čim prejšnje popolno zaprtje vseh nenujnih gospodarskih dejavnosti za obdobje štirinajstih dni. Želi, da bi o tem vlada odločala in razpravljala najkasneje v četrtek. Takšne so naše neuradne informacije, o tem sta poročala tudi TVS in portal Necenzurirano.
Gantar v dopisu piše, da kljub sprejetju ukrepov za zajezitev širjenja covida-19 ugotavljajo, da se epidemiološka situacija ne izboljšuje dovolj hitro, posledično pa se nadaljuje tudi izjemno kritična obremenjenost slovenskega zdravstvenega sistema: "Število hospitaliziranih pacientov narašča, izjemno visoko je še vedno tudi število pacientov s covidom-19, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje. Ni mogoče prezreti dnevno visokih številk, ki govorijo o posameznikih, ki so boj s covidom-19 izgubili."
Kaj bi prinesel Gantarjev predlog? Pomenil bi popolno zaustavitev velike večine domače industrije, omejil bi delovanje podjetij, ki zdaj delajo razmeroma nemoteno, kar bi bistveno omejilo število ljudi, ki hodijo v službe, s tem pa tudi njihove stike. Model bi bil podoben kot v pomladnem zaprtju oziroma ustavljanju javnega življenja. Tedaj je Slovenija veljala za državo z uspešnim modelom upravljanja epidemije, sedaj je ravno obratno. Vlada bi sicer po načrtu morala v sredo odločati o sproščanju posameznih ukrepov, za kar si najglasneje prizadeva gospodarski minister Zdravko Počivalšek. {api_embed_photo_R30}612868{/api_embed_photo_R30}
O tem, da trenutna strategija "lockdowna", kot je v veljavi že nekaj tednov, ne daje rezultatov, je govoril tudi nocoj v oddaji Studio City, kjer je med drugim priznal, da je vlada izgubila zaupanje ljudi. "V praksi nam ljudje ne verjamejo. Imamo najdaljši lockdown v Evropi, pa ne deluje," je dejal. Znano je, da sta imela Počivalšek in Gantar že večkrat različne poglede na zapiranje javnega življenja oziroma rigoroznost ukrepov. Vladni govorec Jelko Kacin je danes napovedan, da bo sproščanje posameznih ukrepov odvisno od tega, ali bo prišlo do sprememb glede povprečja okuženih po pokrajinah oziroma zasedenih bolniških posteljah.
Obratno so na zdravstvenem ministrstvu prepričani, da je zaradi še vedno slabih številk, ko gre za okužene, hospitalizirane in žal tudi umrle, ter projekcij, ravno pred prazniki potrebno zadeve še zaostriti, sicer lahko zaradi velike obremenjenosti zdravstvenega sistema januarja pride do katastrofe. Že martinovo se je po dveh tednih v trendih in epidemioloških rezultatih krepko poznalo, božična in novoletna veseljačenja pa bi lahko brez ostrih omejitev po njihovem bolnišnice pripeljala na rob zmogljivosti ali celo do kolapsa.
Neupoštevanje s strani manjšine gre v škodo večine
Spomnimo, da analize, ki jih opravlja NIJZ, kažejo, da je delovno okolje na prvem mestu med najverjetnejšimi lokacijami prenosa okužbe. Strokovnjaki opozarjajo, da zaposleni še vedno pogosto ne nosijo zaščitnih mask, v času odmorov in malic se preveč sprostijo. Temu že dlje časa ostro nasprotujejo tako predstavniki gospodarskih organizacij kot Počivalšek. Pravijo, da podjetja skrbijo za varno okolje, sklicujejo se na lastne analize in raziskave, ki kažejo, da delovna mesta še zdaleč niso glavni vir okužb. Vlado nenehno pozivajo, naj dovoli poslovanje podjetij pod strogimi pogoji in nadzorom njihovega spoštovanja. "Isti dan, ko je NIJZ objavil analizo širjenja okužb, je sicer infektologinja Mateja Logar poudarila, da 'po njenem mnenju na tej točki ni smiselno zapirati industrije'. Po njenem bi bilo treba le poskrbeti, da se okužbe ne širijo v prostorih, kjer se ljudje v podjetjih srečujejo in pozabljajo na razdaljo, predvsem med odmori, v garderobah ..." pa še piše Necenzurirano.
Sicer pa je minister za zdravje že včeraj v nagovoru pred bližajočimi se prazniki prebivalce Slovenije pozval k spoštovanju ukrepov za zajezitev epidemije covida-19. "Neupoštevanje s strani manjšine gre v škodo večine, ki navodila spoštuje. Žal prihaja do tega tudi v naši državi, kjer so praktično identični ukrepi manj učinkoviti kot drugod," ugotavlja minister, ki je izpostavil, da osnove za predlagane zaščitne ukrepe postavlja strokovna javnost.
"Medtem ko je samoumevno, da bomo v primeru težke in nenadne bolezni poiskali zdravniško pomoč, nasvet strokovnjaka, nekateri še vedno razmišljajo, da lahko epidemijo in covid-19 rešujemo na drugačen način," je v nagovoru zapisal minister.
