Že pol leta brez množičnih dogodkov. Koncerti in festivali šele prihodnje poletje

Vida Božičko
19.11.2020 06:00
Industrija srečanj je svoje dejavnosti prenehala spomladi in vse do danes neprekinjeno miruje. Tudi hitri testi in cepivo, ki bi morda lahko bilo na voljo še letos, koncertov za zdaj ne bodo obudili.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Množični koncerti bi se ponovno lahko zgodili šele poleti, eksplozijo dogodkov pa napovedujejo za leto 2022.
 
Damjana Nemeš

Bliža se december, ki tradicionalno velja za mesec druženj, prireditev in koncertov. Letos teh ne bo ali pa bodo dogodki bistveno omejeni. Kljub vse glasnejšim predlogom hitrih testov pri različnih zbiranjih in vedno bolj konkretnih datumih prihoda cepiva veselega decembra v obliki, ki nam je znana, skoraj gotovo ne bo.

Hitri testi za organizatorje pomenijo nov strošek

V Italiji hitre antigenske teste, ki rezultat pokažejo v dveh minutah, že testirajo, uporabili pa jih bodo tudi na znamenitem novoletnem koncertu dunajskih filharmonikov, kjer bodo testirali vse obiskovalce. Obvezne pa bodo seveda tudi maske in medsebojna razdalja. "Mislim, da v Sloveniji to ni realna možnost," pa je prepričana izvršna direktorica Eventima Nicole Radermacher. "Hitri testi prinašajo dodatno organizacijo in stroške, zato se postavlja vprašanje, kdo bi te stroške kril. Prav tako se ob manjšem številu ljudi v dvoranah ne bodo pokrili niti stroški dogodka, tako da se organizatorjem to zagotovo ne izplača," je še dejala in izrazila upanje na čimprejšnje cepivo, ki bi bilo na voljo za širšo uporabo.

Javna zbiranja reši le cepivo

"V trenutku, ko je v javnost prišla informacija o napredku v povezavi z odkritjem cepiva, so si nekateri organizatorji že rezervirali datume in prizorišča za dogodke," je še dejala Radermacherjeva. A govorimo o poletnih in jesenskih terminih. Letos po njenih besedah zagotovo še ne bo ničesar, saj je trenutno situacija preveč negotova, organizacijo resnejšega koncerta pa je treba začeti vsaj mesec dni prej. "Tudi če bi dobili cepivo v decembru in bi se ukrepi sprostili, ne verjamem, da bi se kdo lotil organizacije dogodka. Po najboljšem scenariju bodo prvi koncerti poleti in jeseni, a takrat bo morda prisotnega še nekaj strahu. Za leto 2022 pa se napoveduje eksplozija dogodkov," je še povedala direktorica Eventima, kjer sicer tudi v tem času vstopnice za koncerte prodaja, a gre za dogodke, ki bodo potekali šele čez pol leta. "Dogodke smo odpovedovali od marca naprej. Več kot 700 koncertov smo najprej prestavili na to jesen, zdaj pa že na naslednjo. Naš promet je padel za 95 odstotkov," je pojasnila.

Kar je možno, je na spletu

Gledališča trenutno nekaj predstav izvajajo po spletu, tudi določeni glasbeniki koncerte izvajajo kar od doma, kongresi in seminarji so se prestavili na nove platforme in vse to je praksa že od marca naprej. Tudi v Narodnem domu Maribor zato nekaj programa ponujajo kar na svoji spletni strani. "Vsebine so kar gledane. Sicer bi si želeli čim prej delati dogodke v živo, a se prilagajamo in počnemo to, kar pač lahko," je povedal Boris Črnič iz Narodnega doma.

Ravno dogodki in vsa industrija, ki je s tem povezana, so se zaradi koronavirusne krize ustavili prvi in se vse do danes sploh niso zagnali. Z namenom naslavljanja svojih težav odločevalcem so se zbrali pod skupnim imenom industrija srečanj in na vlado naslovili težave, ki jih bodo delno reševali v šestem protikoronskem paketu. "Naš sektor zadeva ukrep čakanja na delo in pomoč podjetjem, ki bodo prejela subvencijo za nekrite fiksne stroške," je pojasnil Miha Kovačič, direktor Kongresnega urada Slovenije. Podjetjem namreč, kljub temu da v tem času ne poslujejo, stroški ostajajo, vendar jih ne morejo pokriti, saj neprekinjeno ne delajo že sedem mesecev. A kot dodaja Kovačič, tudi šesti sveženj ukrepov ne bo zagotovil vse prepotrebne pomoči za preživetje dejavnosti. Številna podjetja krize ne bodo preživela, nadaljeval se bo val odpuščanj in zapiranja podjetij. "Podjetja bi za preživetje potrebovala pomoč v višini 10 odstotkov lanskega prometa, tega pa ne bodo mogla doseči, saj je v odloku predvidena kapica v višini do 1000 evrov na zaposlenega. Naša industrija ni tovarna, kjer bi taka računica veljala. Zaradi te omejitve podjetja v resnici ne bodo dosegla več kot dveh odstotkov pomoči glede na lanskoletni promet," je še pojasnil in dodal, da ima ta industrija večje multiplikativne učinke na gospodarstvo, kot se nam zdi, in bi ji zato morali nameniti več denarja.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta