Zelena luč za depolitizacijo javnega servisa. Alenka Jeraj: V SDS bomo verjetno zbirali podpise za referendum

Po predlogu novele zakona o RTV Slovenija bodo upravljanje in nadzor namesto programskemu in nadzornemu svetu prepustili enotnemu svetu RTVS. Med njegovimi 17 člani ne bi bilo niti enega, ki bi ga imenoval državni zbor. Zaposleni bodo iz svojih vrst izbrali šest članov, preostalih enajst članov bodo na podlagi javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik države, SAZU, nacionalni svet za kulturo, olimpijski komite Slovenije, informacijski pooblaščenec, svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, varuh človekovih pravic in nacionalni svet invalidskih organizacij. Kot posvetovalno telo sveta predlog novele uvaja petčlanski finančni odbor. Javni zavod bi vodila štiričlanska uprava, na čelu katere bi bil predsednik uprave. Z uveljavitvo novele bi prenehal mandat članov aktualnega programskega in nadzornega sveta, svoje delo pa bi nadaljevali do ustanovitve sveta. Ta bi se v skladu s predlogom ustanovil najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele. Dosedanji generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough bi do imenovanja nove uprave opravljal svojo funkcijo kot vršilec dolžnosti.

Vrečko: Želimo onemogočiti politično podrejanje RTVS

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je dejala, da novi zakon vrača vso avtonomijo zaposlenim na RTVS in civilni družbi. "Namen novega zakona je spremeniti sedanji način upravljanja tako, da se onemogoči politično podrejanje in vmešavanje v kadrovske in uredniške odločitve in da se vrne RTV javnosti in zaposlenim," je povedala ministrica. "Novelo zakona o RTV sprejemamo po nujnem postopku, čeprav je jasno, da izrednih razmer ni. Mudi se le zato, ker si želi koalicija čim prej obglaviti RTV, zamenjati celotno vodstvo ter programski in nadzorni svet RTV," je na drugi strani dejala poslanka SDS Alenka Jeraj. V SDS menijo, da se bo s spremembami povečala, ne pa zmanjšala odvisnost RTVS od vladajoče politike. Glavna pomanjkljivost zakona je, da popolnoma izključuje gledalce in poslušalce, je dodala Jeraj.

Dimic: V imenu depolitizacije se izvaja politizacija

Sprememb zakona o RTVS niso podprli niti v opozicijski NSi. "V imenu depolitizacije se izvaja politizacija. Namesto, da bi se vlada ukvarjala s prioritetami, kot so draginjo, energetsko krizo in prehransko varnostjo, se ukvarja s tem, kako bo s politizacijo javne RTV lahko ljudem, državljanom torej, sporočala, kar bo želela in česar ne bo, te novice pač ne bo," je poudarila njihova poslanka Iva Dimic. Poslanka Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek je spomnila, da je pomen neodvisnih in javnih medijev v sredinem poročilu o vladavini prava v Sloveniji izpostavila tudi Evropska komisija. Ob tem je zavrnila kritike iz vrst opozicije, da bo koalicija z novelo zakona obglavila programski svet in sedanje vodstvo RTVS. "Ne, ne gre na neustavno končanje mandatov, ti se po zakonu formalno iztečejo zaradi vzpostavitve novega organa nadzora, tako kot v primeru Grimsovega zakona leta 2005," je dejala Pašek Šetinc, ki je bila pred izvolitvijo za poslanko Gibanja Svoboda novinarka na javni radioteleviziji.

Jeraj: Verjetno bomo zbirali podpise za referendum

Kljub potrditvi zakona se že omenjajo možni scenariji, ki bi lahko zamaknili njegovo uveljavitev. Špekulira se o morebitnem vetu državnega sveta, ki bi pomenil ponovno odločanje o noveli zakona v državnem zboru. Koalicijski trojček Gibanje Svoboda, SD in Levica s tem ne bi smel imeti večjih težav, njihove načrte pa bi bistveno bolj otežila zahteva za zakonodajni referendum, ki ga ne izključujejo v SDS. "Dokončne odločitve glede tega še ni, je pa simptomatično to, da koalicija oziroma vlada reče, da želi manj politike na RTV, medtem ko smo danes potrdili kandidatko Gibanja Svoboda v programski svet," je po glasovanju dejala Jeraj in dodala, da bodo v največji opozicijski stranki verjetno šli v zbiranje podpisov za pobudo za referendum. "Referendum o zakonu o RTV je dvakrat že uspel. Preverili bomo možnosti in se potem odločili, kaj bomo naredili," je poudarila Jeraj.