Zelena tranzicija s plinom in drugim blokom NEK

V katero smer se bo obrnila Evropska unija na svoji poti do brezogljične družbe, je dilema, s katero smo se prebudili v novo leto. Evropska komisija je namreč tik pred silvestrskimi zabavami, na zadnji dan prejšnjega leta, državam članicam posredovala predlog delegiranega akta, ki bi v taksonomijo EU pod določenimi pogoji vključil tudi aktivnosti, povezane z jedrsko energijo in zemeljskim plinom. Gre za sistem klasifikacije, ki ureja seznam trajnostnih okoljskih ekonomskih aktivnosti v EU. Povedano drugače - če bo akt obveljal, bo po vsej verjetnosti sprožil val investicij v gradnjo jedrskih elektrarn in energetskih objektov, povezanih z izkoriščanjem zemeljskega plina, saj bodo zanje na voljo ogromna finančna sredstva.

"Za to smo se borili," v šali pravi evropski poslanec dr. Klemen Grošelj (Renew Europe/LMŠ), ki podpira predlog komisije. Pri tem opozarja, da sta jedrska energija in zemeljski plin v njem predvidena izključno kot tranzicijska vira energije. "To ne pomeni, da sta od zdaj naprej opredeljena kot zelena vira." Grošelj še poudarja, da bo šlo pri tem za časovno omejeno obdobje, v katerem se bodo lahko novi plinski in jedrski projekti financirali pod podobno ugodnimi pogoji kot projekti, povezani z obnovljivimi viri energije. Sam predvideva, da se bo omenjeno obdobje končalo že z letom 2035, kot skrajna letnica se omenja tudi leto 2050. Časovnica bo še predmet pogajanj na ravni evropskih institucij. Grošelj meni, da bi bila gradnja drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem za Slovenijo v tem obdobju ustrezna: "To je za nas dobra rešitev, če jo bomo znali izkoristiti, kar pomeni, da bo treba v določenem časovnem okviru projekt začeti in tudi zaključiti. To pa je večkrat problem pri večjih jedrskih projektih. Na Finskem se je gradnja jedrske elektrarne zavlekla za petnajst let, v Franciji pa za dvanajst let. Če bosta stroka in politika v tem času sposobni izpolniti vse pogoje in bosta znali finančno in tehnično zapreti projekt, hkrati pa bo ta družbeno sprejemljiv, potem je lahko to za Slovenijo velika priložnost."

Nasprotniki bodo težko ustavili spremembe

Predlog Evropske komisije podpira tudi evropski poslanec Franc Bogovič (ELS/SLS), ki deluje v neformalni skupini v Evropskem parlamentu, katere člani so aktivni na področju podpiranja jedrske energije. Člani skupine po besedah Bogoviča prihajajo iz različnih političnih družin, skupno pa jim je to, da se zavzemajo za uporabo jedrske energije v omenjenem prehodnem obdobju ter za gradnjo novih tovrstnih objektov v Evropi.

V EU sta se glede tega vprašanja ustvarila dva tabora. Na čelu prvega, ki zagovarja predlog komisije, je Francija kot velika uporabnica jedrske energije, v njem pa so še Poljska, Madžarska, Bolgarija in Romunija. Med največjimi nasprotniki pa so Nemčija, ki se je odločila zapreti svoje jedrske elektrarne, Avstrija, Danska, Portugalska in Luksemburg. Tudi v skupini poslancev, ki jo omenja Bogovič, so aktivni poslanci iz Francije, Češke, Slovaške, Slovenije … skratka poslanci iz držav, v katerih zagovarjajo uporabo jedrske energije. Bogovič pojasnjuje, da je Evropska komisija že lani poleti izdala osnutek dokumenta, sami pa so nanjo naslovili pobudo, da se opredeli tudi do jedrske energije in zemeljskega plina kot delov te tranzicijske zgodbe. "Raziskovalni oddelek Evropske komisije je nato izvedel študiji, v katerih je ugotavljal morebitne vplive na okolje tako z vidika obratovanja kot z vidika morebitnih odpadkov. Ker sta študiji dali pozitivne rezultate, je Evropska komisija izdala dopolnjen delegiran akt, ki ga bodo pregledale še države članice," pravi Bogovič, ki meni, da je predlog koristen za Slovenijo in nekatere druge države Srednje Evrope, kjer je manj naravnih pogojev za izkoriščanje obnovljivih virov energije, zaradi česar po njegovem mnenju brez jedrskih projektov ne morejo izvesti prehoda v brezogljično družbo, ne da bi pri tem utrpela njihova proizvodnja električne energije. "Ne moremo si privoščiti, da bi izgubili to energetsko suverenost." Nasprotniki delegiranega akta bi morali v dveh mesecih zbrati kvalificirano večino v Evropskem parlamentu ali Svetu EU. Uveljavitev akta bi tako lahko preprečili samo, če bi v Svetu EU temu nasprotovali predstavniki vsaj 15 držav članic, ki skupaj predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva EU, ali več kot polovica poslancev v Evropskem parlamentu.

Tudi na ministrstvu za infrastrukturo, ki pokriva področje energetike, podpirajo vključitev jedrske energije in zemeljskega plina v taksonomijo EU. "Slovenija je kot jedrska država zagovornica jedrske energije. Če bomo v prihodnosti želeli narediti preboj pri zelenem prehodu, zasledovanju brezogljične družbe in energetske neodvisnosti tako Slovenije kot Evropske unije, bo treba poleg obnovljivih virov energije odpreti pot tudi jedrski energiji," pravijo.

Gre predvsem za etično dilemo

Klimatologinja in profesorica na Biotehniški fakulteti Lučka Kajfež Bogataj meni, da je predlog Evropske komisije nedopusten glede zemeljskega plina. "Plin je povsem navadno fosilno gorivo. Je zagotovo boljši od nafte ali premoga, vendar ga v situaciji, v kateri smo, ne moremo videti kot zeleni vir. Pri jedrski energiji je drugače, saj je ta dejansko nizkoogljična. Vendar naveza, ki se je vzpostavila med predstavniki jedrske in plinske industrije, meče slabo luč tudi na jedrske elektrarne."

Glede pomislekov o nevarnosti odpadkov iz jedrskih elektrarn, Kajfeževa odgovarja: "V podnebni krizi moramo pač tehtati, kaj je manjše zlo. Tako jedrske odpadke kot podnebne spremembe prepuščamo naslednjim generacijam. Gre predvsem za etično dilemo."

Vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Luka Snoj predlog Evropske komisije komentira z besedami: "Bil je že skrajni čas." Sam za Slovenijo ne vidi druge možnosti za prehod v brezogljično družbo, kot je gradnja drugega bloka jedrske elektrarne. "Pa si močno želim videti še kaj drugega. Smo namreč zelo omejeni z naravnimi danostmi glede obnovljivih virov energije. Geotermalno energijo imamo samo na vzhodu in severovzhodu države, pa še te je relativno malo. Hidroenergetski potencial je v veliki meri že izkoriščen. Sicer bi lahko ustvarili dodatnih 300 megavatov energije na spodnji in srednji Savi ter Muri, a se pri tem pojavlja vprašanje varovanja narave: ali bomo res zajezili vse reke? Kar se tiče sončnih celic, še imamo nek potencial, glede vetra pa smo žal na zavetrni strani Alp in nimamo stalnih vetrov, temveč bolj lokalne vetrove. Težave so tudi z umeščanjem vetrnic v prostor. Sonce in veter sta tudi nestalna, od vremena odvisna vira energije, zato je dobro imeti še kak stalni in neodvisni vir energije, ki ga lahko priklopiš kadar koli, to pa je žal zgolj jedrska elektrarna."

Gradnja nuklearke je zelo zahtevna

Snoj glede jedrskih odpadkov meni, da so ravno ti ena glavnih prednosti jedrske energije: "Količina teh odpadkov je majhna, ravnanje z njimi pa je strogo nadzorovano. Vse radioaktivne odpadke v Sloveniji bi lahko spravili v dve enodružinski hiši. Zelo enostavno se jih tudi zazna." O zamudah pri gradnjah jedrskih objektov Snoj pravi: "Evropski projekti, ki zamujajo, so v večini primerov posledica zastoja v zahodni jedrski industriji. V Evropi desetletja nismo zgradili nobenega novega reaktorja, s tem pa se izgublja praksa. Gradnja jedrske elektrarne je tehnološko in finančno izjemno zahteven projekt. Stroške in čas gradnje pa bi najlažje znižali z gradnjo čim več tovrstnih objektov."

Vključitev plinskih projektov Snoj vidi kot politični kompromis: "Plin je še vedno fosilno gorivo, njegova prednost je, da pri izgorevanju nastaja približno dvakrat manj emisij CO2, nastaja pa precej metana, o katerem se ne govori toliko. Če bi recimo zaprli premogovne elektrarne in prešli na zemeljski plin, smo, ocenjeno čez palec, tudi nekaj naredili. Je pa to neke vrste politični kompromis oziroma soočenje z realnostjo. Nihče namreč ne pove ljudem, da bo prehod na obnovljive vire energije težek prehod, ki bo zahteval ogromno denarja. Po mojem mnenju brez jedrske energije ni možen ali pa bo treba korenito spremeniti našo civilizacijo in žrtvovati današnji način življenja, pri katerem smo navajeni, da imamo vsak dan elektriko, vedno delujoče bolnišnice, da imamo vsi doma televizor, hladilnik, pralni stroj … Ne smemo pozabiti, da je družba pred industrijsko revolucijo že bila na obnovljivih virih energije, pa je šlo za precej drugačno družbo, v kateri je bilo več lakote in so ljudje prej umirali."