Letošnja letina bo bolj pozna. Večina trgatev se tako še ni začela, saj grozdje dozoreva nekoliko kasneje. "Zadnje vremenske napovedi so ugodne in čaka nas še nekaj sončnih dni. Kakovost bo dobra, če ne celo odlična. Napovedi sladkorne stopnje so super, prav tako kisline. Tudi zdravstveno stanje je odlično," je povedal Andrej Rebernišek, strokovnjak za vinogradništvo in direktor ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda. A kaj, ko je bilo leto za vinarje in vinogradnike polno pretresov že veliko pred trgatvijo.
Zaradi zaprtja gostiln vino ostalo v sodih
Z nastopom novega koronavirusa in zaprtjem restavracij, lokalov in mrkom turizma se je začela zmanjševati tudi potrošnja vina, zato ga je v kleteh ostalo veliko. Približno polovica trga namreč predstavljajo prav restavracije. Država je tako pridelovalcem stopila nasproti in jim ponudila dva ukrepa: zeleno trgatev in krizno destilacijo. Za oboje so predvideli 7,5 milijona evrov pomoči. Po podatkih, ki so jih na ministrstvu prejeli od vinarjev, so imele velike kleti v času razglašene epidemije od 30- do 40-odstotni padec prodaje v primerjavi z letom prej, tistim vinarjem, ki so odvisni predvsem od gostinstva, pa se je prodaja povsem ustavila.
Največ zelenega grozdja potrgali na Štajerskem
"Ena od večjih kleti je ponujala le pet centov za kilogram grozdja"
Dva tisočaka na hektar ali pet centov za kilogram?
Ocene so pokazale, da vinogradnik zaradi zelene trgatve izgubi 3215 evrov dohodka na hektar, k temu pa je treba prišteti še neposredne stroške ročne odstranitve grozdov, kar je ocenjeno na 780 evrov na hektar, skupaj torej nekaj manj kot štiri tisoč evrov na hektar. Država je v ukrepu zelene trgatve vinogradnikom obljubila polovico tega zneska, torej slaba dva tisočaka. Ali je to veliko ali ne, pa Rebernišek odgovarja: "Vsekakor to ni priljubljen ukrep, a spomnimo, da je ena od večjih kleti ponujala le pet centov za kilogram grozdja. Za marsikoga je bila zelena trgatev edina možnost."
Za konec poletja še toča
Konec avgusta je klestila še toča in pustošila tudi po vinogradih. Na Štajerskem je bilo najhuje na ormoškem območju, kjer je poškodovalo 600 hektarjev, med njimi največ vinogradov. Kot smo že poročali, je škoda tam ogromna, saj marsikje ni uničen le pridelek, ampak celotna trta.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
