Absolutna zmagovalka evropskih volitev je po besedah direktorja podjetja Valicon in analitika javnega mnenja Andraža Zorka SDS, velik uspeh pripisuje tudi zunajparlamentarni stranki Vesna. Ključno vlogo je znova igrala zvestoba volilne baze, volilna udeležba pa bi bila po njegovih besedah letos višja tudi brez referendumov.

Največji poraženec je po mnenju Zorka evropski poslanec Klemen Grošelj, "ki je za niti ne 500 glasov komaj presegel satiričen poskus Violete Tomić". "Za SD lahko rečemo, da je poraženka, ker se je prepolovilo število njenih mandatov, pa tudi v resnici so za komaj dobrih 3300 glasov prehiteli SLS, ki je bila na robu. Bili so blizu tega, da ostanejo brez evropskega poslanca, tudi zato je SD relativna poraženka. A vseeno je treba reči, da je navkljub vsemu, kar se jim je dogajalo po aferi sodna stavba in kongresu, za njih uspeh, da so ohranili enega poslanca," je za STA danes povedal analitik.

Med poraženci je naštel še Levico, ki ji je spodletel nov poskus za vstop v Evropski parlament, ne pa tudi Gibanja Svoboda. "Ostali so pri dveh poslancih, če štejemo k njim prejšnja poslanca iz LMŠ. Res je tudi, da niso za veliko zgrešili tretjega sedeža. Zmanjkalo jim je kakih 6000 glasov, da bi osvojili še tretji sedež in vzeli četrtega SDS, kar bi bila potem zagotovo zmaga. Tako da zmagovalci absolutno niso, poraženci pa po mojem tudi ne, ker so ostali na istem," je pojasnil.

Poudaril je, da so bile evropske volitve vedno teren desnosredinskih strank, ker imajo te zvestejšo volilno bazo. "Tu se pač pozna velikost in zvestoba volilne baze. SDS uspe največji delež volivcev z državnozborskih volitev pripeljati tudi na evropske, ker ima najbolj zvesto bazo, hkrati je pa tudi dovolj velika, da potem dosežejo takšno zmago," je povedal.

Število osvojenih poslanskih mandatov pa ne odraža dejanskega razmerja sil v državi: "Če seštejemo absolutne glasove treh strank desno od sredine ter na drugi strani koalicijskih strank, ki jim lahko mirno prištejemo tudi Vesno, je razlika zelo majhna. Govorimo o prednosti 15.000 do 16.000 glasov v korist strank desno od sredine, kar je malo bolj izenačeno kot kaže razmerje pet proti štiri v poslanskih mandatih".

Poudaril je, da je motivacija za udeležbo na evropskih volitvah drugačna kot na državnozborskih volitvah in tudi volilna udeležba je še vedno nižja. Na razmerje med koalicijo in opozicijo na državni ravni zato volilni rezultati po ocenah Zorka ne bodo imeli vpliva. "Koalicija je še vedno takšna, kot je, še vedno je dovolj močna, tako da na slovenski politični ceni se zaradi tega ne bo nič spremenilo," je ocenil.

Pričakuje pa zanimivo dogajanje znotraj SDS. "V Sloveniji nimamo, vsaj ne na deklarativni ravni, populistično skrajno desne stranke, kot jih poznamo iz Evrope, ima pa del SDS določena obeležja. In s preferenčnimi glasovi so njihovi podporniki podprli dva predstavnika, ki uporabljata enako retoriko kot skrajno desne stranke v Evropi. SDS je na eni strani še vedno članica EPP in se skuša predstavljati kot desnosredinska stranka, po drugi strani pa ima zelo jasno skrajno krilo, ki je pokazalo svojo moč na teh volitvah," je izpostavil.

SDS je tako po njegovih besedah "v resnici razklana med dva zmerno desna politika, kot sta Romana Tomc in Milan Zver, ter dva skrajno desna, kot sta Branko Grims in Zala Tomašič". "Zelo zanimivo bo videti, kaj se bo s to stranko dogajalo naslednji dve leti," je pristavil.

Spremembe bodo po njegovih ocenah potrebne tudi v NSi, iz katere je bil za evropskega poslanca izvoljen predsednik Matej Tonin. "Voditi stranko iz Bruslja je težko. Še težje je to za stranko, ki se že nekaj let trudi preseči tistih zakletih sedem odstotkov," je dejal.

Rezultat SLS označuje za uspeh. "Bili so zelo blizu temu, da izločijo NSi in prevzamejo poslansko mesto. Ker gre za stranko, ki na državnozborskih volitvah že nekaj časa ne uspeva, je to optimističen pokazatelj zanjo, da lahko doseže več. Je pa to po mojem mnenju v veliki meri zasluga Petra Gregorčiča kot nosilca liste, saj mislim, da so tisti, ki so glasovali za to stranko, glasovali predvsem zanj," je ocenil.

Višjo volilno udeležbo kot na prejšnjih evropskih volitvah je pričakoval. Višja bi bila po njegovih ocenah tudi brez sočasnih referendumov, so pa ti prispevali od pet do šest odstotnih točk več udeležbe. "Zagotovo so vplivali na rezultat Gibanja Svoboda, kjer so bili, kot rečeno, zelo blizu tretjemu poslancu," ocenjuje Zorko.

Rezultat referendumov šteje kot zmago koalicijskih Gibanja Svoboda in Levica, ki sta jih predlagali. "Niso pa ti rezultati enoznačni. Ti referendumi ne delijo levo-desno, ker so tudi na desni sredini ljudje, ki podpirajo določene predloge," je opozoril. "Sploh pomoč pri prostovoljnem končanju življenja in raba konoplje za medicinsko rabo nista bili politični temi. To je osebna tema, ki se tiče ljudi osebno in tukaj ni delitve levo-desno," je dodal.

Po njegovih besedah je na volilno nedeljo razočarala tudi Državna volilna komisija (DVK) zaradi počasnega štetja glasov in nekonsistentnega objavljanja rezultatov referendumov, zaskrbljujoč je tudi velik delež oziroma število neveljavnih glasov. "Bilo jih je namreč čez 30.000, kar je malo manj, kot je število glasov, ki jih je na primer osvojila koalicijska Levica," je povedal.