Naslov je ubranila aktualna olimpijska zmagovalka Katie Moon iz ZDA, prvo mesto pa si je s 4,90 metra delila tokrat z Avstralko Nino Kennedy, lani tretjo na SP. Bron je pripadel s 4,80 m Finki Wilmi Murto, evropski prvakinji na prostem in v dvorani.
"To je moj najboljša tekma kariere, izboljšala sem rekord na prostem, čeprav to ni bilo dovolj za medaljo in malo boli, ampak sem lahko vseeno ponosna na nastop. Prihodnje leto bom imela še tri priložnosti, SP v dvorani marca, nato pa poleti najprej evropsko prvenstvo v Rimu in nato olimpijske igre v Parizu. Še prej pa moram pozdraviti tetivo, s katero sem imela v zadnjem mesecu kar nekaj težav," je povedala Tina Šutej.
V Ostravi na Češkem je 2. februarja letos s 4,82 metra izboljšala svoj slovenski dvoranski in tudi absolutni rekord. Na diamantni ligi v Dohi pa je 5. maja s 4,76 m izenačila svoj dosedanji slovenski rekord na prostem; 4,76 metra je skočila 11. septembra 2021 v Ljubljani.
Štiriintridesetletna Šutej je prva skakala v finalu in takoj preskočila začetno višino na 4,30 m, prav tako 4,50 m in 4,65 m. Tedaj je delila prvo mesto z Američankama Sandi Morris in Moon, Kennedy in Murto.
Šutej je 4,75 m prvič podrla, v drugem pa preskočila, ko je s prsmi zadela letvico, ki se je hudo majala, a ostala na stojalu. Veliko bolj suvereno je nato nastopila na višini 4,80 m, ko je bila precej nad letvico že v prvem skoku za nov slovenski rekord na prostem. Tedaj je z dvignjeno pestjo pospremila ta dosežek.
Murto je vodila, tako 4,75 kot 4,80 m je namreč zmogla prvič, z Nuno Kennedy pa je bila druga Šutej. Moon je bila prek letvice na 4,80 m drugič za tedaj četrto mesto. Že pred tem je na 4,70 že izpadla Morris, zlata na dvoranskem SP lani, ko je ponovila uspeh s tovrstnega prvenstva leta 2018. Ima med drugim še tri srebrne medalje s SP na prostem in prav tako srebro z olimpijskih iger v Riu de Janeiru.
V konkurenci sta bili še Britanka Molly Caudery, ki je bila prvič na 4,80 m neuspešna in je preostala poskusa pustila za naslednjo višino, kjer pa potem ni bila uspešna, in Švicarka Angelica Moser, nekdanja evropska dvoranska prvakinja. Ta je podrla trikrat 4,80 m.
Šutej je višino 4,85 m prvič podrla, uspešni pa sta bili Kenney in Moon. Ljubljančanka, ki zadnja leta živi in trenira v Celju, je bila neuspešna tudi drugič in tretjič, kar je pomenilo, da je osvojila četrto mesto, pred njo je bila s prav tako neuspešnimi skoki na 4,85 m Murto, ki je zaradi manj poprav osvojila bron.
Moon in Kennedy sta v tretjih poskusih preskočili 4,85 m in ostali poravnani na povem mestu, nato je obe preskočili 4,90 m, pet centimetrov višje pa nista bili več uspešni.
Šutej je bila znova blizu medalje, v zadnjih dveh letih je osvojila štiri na velikih atletskih tekmovanjih, po dve srebrni in bronasti ter dve četrti mesti. Pred dvema letoma je na dvoranskem EP v poljskem Torunu zasedla drugo mesto za njeno tedaj prvo veliko člansko odličje.
Varovanka trenerja Milana Kranjca in diplomirana biologinja je bila lani četrta na SP v ZDA, nato je bila mesec dni pozneje tretja na evropskem prvenstvu v Münchnu, marca je v Istanbulu drugič osvojila srebrno medaljo na dvoranskem EP, lani je bila bronasta še na dvoranskem SP v Beogradu.
Maruša Mišmaš Zrimšek v finalu na SP v atletiki, izpadli Filipič in Pepelnak
Maruša Mišmaš Zrimšek je v kvalifikacijah petega dne svetovnega prvenstva v atletiki v Budimpešti na 3000 m zapreke v drugi kvalifikacijski skupini zasedla četrto mesto in se s časom 9:21,79 uvrstila v finale, ki bo v nedeljo ob 21.05. Za tem bosta zadnji dan prvenstva le še štafetni preizkušnji SP na 4 X 400 m.
V večernem delu sta v kvalifikacijah nastopili še dve slovenski predstavnici, v troskoku sta izpadli na 25. mestu Neja Filipič (13,64 m) in na 28. Eva Pepelnak (13,60 m).
"Upala sem na tak nastop in sem vesela, da se je tako razpletlo. Kvalifikacije so kar živčne, nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi, a sem ostala zbrana. Sedaj se lahko osredotočim na finale, kjer bo treba teči veliko hitreje. Ne bom tekla več v udobnem ritmu kot danes, se bo treba boriti in premagovati bolečino. Mislim, da bo šla zmagovalka po 9:01 ali pa celo hitreje," je napovedala Mišmaš Zrimšek.
Osemindvajsetletna tekmovalka je začela na petem, šestem mestu. Tam je bila tudi po štirih minutah teka, ko je trojica že pospešila in si nabrala 15 m prednosti, tri kroge pred koncem je Slovenka na četrtem mestu nekoliko zmanjšala zaostanek za vodilnimi.
Ta je pred predzadnjim krogom padel na manj kot deset metov, Mišmaš Zrimšek pa je imela že precej korakov prednosti pred zasledovalkami. Na predzadnji vodni oviri je povem priključila korak s prvo trojico in šla skupaj z njo v zadnji krog, več kot deset metrov pred ostalimi. Nato je na četrtem mestu tudi ostala.
"Najprej nisem reagirala na pospeševanje, ker so bile le tri pred mano. Potem pa se nisem želela zapletati in sem pospešila in sama tekla v svojem ritmu, v varni razdalji. Vedela sem, da imam dovolj prednosti in nisem želela naprej, ker je bilo vseeno, na katerem mestu sem, saj sem si izborila finale," je pojasnila Mišmaš Zrimšek.
Na velikih tekmovanjih je od leta 2018 vedno v finalih te discipline, šesta je bila na olimpijskih igrah v Tokiu leta 2021. Slovenski rekord, 9:10,07, je izboljšala 2. junija letos v Firencah.
Slovenski tekmovalki v kvalifikacijah troskoka sta stopnjevali dosežke, vendar precej zaostali za možnostjo preboja v finale.
"Lahko bi skočila nekaj več ali tudi manj. Zaradi gležnja, ki sem si ga pred časom poškodovala, sem se v zadnjem trenutku odločila za mehkejše, a počasnejše sprintarice. Nisem želela, da bi se ponovila poškodba gležnja. Potem je bilo še malo bolj negotovo, ker s temi nisem trenirala veliko. Gleženj je preživel, pri skokih pa se je poznalo, da nisem več tednov skakala. Nisem mogla prenesti hitrosti v skok. Je bil pa vsak boljši in mogoče bi še kam prilezla, če bi bilo več skokov," je povedala Filipič.
Skočila je 13,24, 13,58 in 13,64 m. Pepelnak je začela svoj prvi nastop na velikih tekmah s 13,29 m, nato je skočila še 13,47 in 13,60 m.
"Vzdušje je bilo super, a sem bila na začetku malo živčna. Potem sem se sprostila in stopnjevala dosežek, a za finale tokrat nisem bila sposobna. Za naslednje tekme se želim ustaliti na dobrih daljavah, še mogoče večjih kot danes, in potem bom lahko posegla višje. Prva stopnička bo dobra naslednja dvoranska sezona. Poleti bo dosegljiv nastop na EP v Rimu, za olimpijske igre, ki so tudi moj cilj, pa se bo treba zelo potruditi," je menila Pepelnak.
