Kriza? Recesija? Razrita ekonomija? Ne v nogometu. Ne med največjimi klubi. Ne med angleškimi. S prihodki so šli na predkoronsko raven in čez. Prihodki dvajsetih najbogatejših nogometnih klubov sveta - Evrope, torej - so se v sezoni 2021/22 povečali za 13 odstotkov v primerjavi s sezono poprej.
Navijači so nazaj. A mase ljudi na stadionih prihodkov niso povečale tako kot one pred ekrani - trženje televizijskih pravic je angleške klube izstrelilo med superbogate. Enajst od top 20 klubov je iz Anglije. Premoč premier lige gre še dalje, 16 jih je v top 30. Navijači nočejo zaprte elitne superlige, Uefa in Aleksander Čeferin je nočeta, mi je nočemo ... A ob najnovejši finančni lestvici družbe Deloitte se vprašaš: je angleška premier liga že superliga?
731 mio. evrov prihodkov, največ med vsemi nogometnimi klubi, je imel v sezoni 2021/22 Manchester City.
11 od 20 klubov z največ prihodka je iz Anglije.
100 mio. evrov je rekord trenutnega prestopnega roka, Chelsea bo toliko plačal za Ukrajinca Mihajla Mudrika.
120 mio. evrov nagrade dobi zadnjeuvrščeni klub angleške premier lige.
3,5 mio. evrov je bil leta 2021 čisti prihodek NK Maribor.
V devetdesetih nisi bil pravi as, če nisi igral v Italiji. Takrat je Anglija še jemala dolg zalet po prepovedi igranja njenih klubov v evropskih tekmovanjih zaradi huliganov. Danes? Prepad še nikoli ni bil tako ogromen. In še večji bo, pravijo strokovnjaki. Kajti premier liga je zlata jama, utečen sistem. Privlačnost njenih klubov je takšna, da se zanje prerivajo kupci od ameriških športnih tajkunov do arabskih šejkov, od državnih do zasebnih kapitalskih skladov. Le ruski oligarhi so ta hip izločeni iz igre.
Najrevnejši bogataš: Barcelona
Na vrhu lestvice ni sprememb. Klub z največ prihodka je Manchester City s 731 milijoni evrov v sezoni 2021/22. Tesno zadaj je Real Madrid s 714 milijoni. Seksi tradicija in televizijski denar od finala lige prvakov sta Liverpool (702) s sedmega mesta dvignila na tretje. Prvič v 27-letni zgodovini Deloittove lestvice je prehitel rivala Manchester United (689). Sledijo "neangleži" PSG (654), Bayern (653) in Barcelona (638). Potem pa so spet tu Chelsea (568), Tottenham (523), Arsenal (434). Anomalija je taka, da West Ham na 15. mestu zasluži več kot AC Milan. Da so v prvi 20-erici klubi, kot so Leicester, Leeds, Everton in Newcastle. Da ima Brighton več prihodkov od Benfice. Wolverhampton od Ajaxa. Za neprimerljivo primerjavo: čisti prihodek NK Maribor v letu 2021 je bil 3,5 milijona evrov, ženski klub z največ prihodki v sezoni 2021/22 je bila Barcelona (7,6 milijona).
Bojevnik proti otoškemu imperiju je Javier Tebas. Predsednik združenja, ki vodi prvo in drugo ligo Španije. Tam imajo svojega revnega bogataša. Barcelona je bila v sezoni 2019/20 na vrhu svetovne finančne lestvice. Zdaj je sedma, s strašnimi težavami na drugi strani: poleti 2021 je razkrila 1,2 milijarde dolga, izgubila Lionela Messija. Katalonci bodo varčevali še nekaj časa, čeprav oko, vajeno desetakov ali stotakov, v nogometnem zapravljanju milijonov to komaj zazna. "Premier liga je finančno nevzdržna," pravi Tebas. Na okope je šel proti superligi, zdaj se je vkopal proti premier ligi: "Napovedujem boj proti ohlapnim pravilom, ki angleškim klubom dovoljujejo, da izkrivljajo tržišče z zapravljanjem ogromnih vsot, čeprav delajo izgubo."
Glavni vir angleške finančne prevlade so televizijske pravice
Tebas ima zaveznika, četudi enega idejnih vodij superlige, za katerega je te dni bolje, da je tiho. Andrea Agnelli, šef Juventusa, enajstega na Deloittovi lestvici, zaradi klubskega prirejanja računovodskih bilanc dve leti ne sme delovati v nogometu. Zato si tudi prihodke Juventusa, 400 milijonov, lahko razlagate po svoje. Agnelli je še nekaj dni pred kaznijo nad premier ligo šel takole: "Evropski nogomet potrebuje strukturno reformo. Sicer mu grozi popolna prevlada ene same lige, premier lige. V nekaj letih bo prevzela vse talente, vse najboljše nogometaše. Druge lige pa spravila na rob preživetja."
A smo mi krivi, da nam laufa?
Kako se kaže angleška premoč, še preden moštva stopijo na igrišče? Lansko poletje so klubi premier lige za prestope nogometašev zagnali 2,17 milijarde evrov. Toliko kot druge največje lige, španska, italijanska, nemška in francoska, skupaj. Ko bomo potegnili črto pod trenutni prestopni rok, bo razlika še večja. Chelsea je ta hip rekorder s sto milijoni, kolikor bo z vsemi dodatki in nagradami za Mihajla Mudrika plačal Šahtarju iz Donjecka. Resda je 22-letni Ukrajinec že na prvi tekmi osupnil s hitrostjo, a sto milijonov za takšnega nogometaša, lepo vas prosim.
Angleži se demoniziranja branijo v slogu "a smo mi krivi, da nam laufa?". Da ne drži, da delajo izgubo, dodajo. Njihovi stadioni so 97-odstotno polni. A saj se ve, glavni vir njihove bogatije so televizijske pravice. Za obdobje 2022-2025 so prvič presegle magično mejo desetih milijard funtov, kar je trenutno približno 11,3 milijarde evrov. Prvak bo za eno samo sezono dobil 200 milijonov evrov, še zadnji se s 120 milijoni v premier ligi splača biti. Klubi nižjih lig pa si bodo smeli v tem obdobju odtrgati 1,8 milijarde.
Kaj preostane tuji konkurenci? Skoraj povsod se je prihodek od TV-pravic znižal, le še v Španiji je zrasel. Na 4,9 milijarde za obdobje 2022-2027. Je rešitev superliga? Seveda ne. Z njo bi le izbrana peščica klubov na krajši razdalji capljala za Angleži. Vsi drugi bi bogate opazovali še bolj od daleč.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
