Kar nekako bolj mirno in vsakdanje je postalo v Nemčiji po izpadu Škotske z evropskega prvenstva v nogometu. Ja, še vedno na ulicah srečamo navijače različnih izbranih vrst, še vedno je veselo in glasno, toda ni več isto. Tartan Army so navdušili na vsakem koraku, kjer so se znašli. Prepevali so, se objemali, bili prijazni, razigrani, dobrovoljni ...
Že prvi vikend Eura so bili navijači v kiltih tudi v Wuppertalu, čeprav je njihova reprezentanca blizu tega mesta igrala šele zadnji krog skupinskega dela. Neko popoldne so piscu teh vrstic v lobiju hotela med delom možje v karirastih vzorcih podarili pivo rekoč, da tako dolgo brez hmeljevega zvarka pri računalniku sami ne bi zdržali.
Škota, ki je v poznih urah spraševal po odprtih lokalih, sva s sodelavcem Markom primerjala z nekdanjim slovenskim reprezentantom Rudijem Požegom Vancašem. "Kaj pravite?" ga je zanimalo. Ko sva mu pojasnila situacijo, je želel vedeti, ali je ta nogometaš čeden, da smo se nasmejali v slovo.
Kar nekaj posnetkov Škotov z Eura je postalo viralnih. Prepevanje himne, marširanje ob igranju dud, pomoč starejši osebi s hojico in nudenje zavetja pod dežnikom v nalivu ... Ta prizor je postal eden od simbolov prvenstva, v animaciji so ga Nemci že upodobili na ekranih železniških postaj. Kölnsko županstvo se je Škotom zahvalilo za tako lepo gostovanje in jim sporočilo, da so v mestu vedno dobrodošli.
Ni Škotske, ni zabave. Je pa ostal spomin na navijače z Otoka - te, ki himni nasprotnikov niso žvižgali - lep in za vzor.