Finale pokala Billie Jean King: Avstralke Slovenkam pokazale pot

Uroš Gramc Uroš Gramc
07.11.2023 07:00

V Španiji pričetek turnirja najboljših dvanajstih reprezentanc sveta z zgodovinskim nastopom naših tenisačic, ki bodo skušale presenetiti, kot so lani njihove današnje tekmice

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
To slovensko generacijo je daleč popeljal prav pozitivni duh in nasmehi na obrazih.
Vid Ponikvar/Sportida

Finale pokala Billie Jean King (BJK) prvič v Sloveniji ne bodo spremljali le ljubitelji tenisa, pač pa tudi številni drugi, saj so se v elitno družbo dvanajstih reprezentanc uvrstila tudi naša dekleta. To bo vrhunec za slovenski ženski tenis pod kapetanom Andrejem Kraševcem, ki je vajeti prevzel pred šestimi leti, zgradil ekipo okrog Tamare Zidanšek in Kaje Juvan ter jo iz druge evro-afriške skupine popeljal med svetovno smetano. V Španiji se od danes do nedelje ponuja priložnost za izboljšanje najboljše uvrstitve izpred dveh desetletij, ko so Katarina Srebornik, Tina Pisnik, Maja Matevžič in Tina Križan v drugačnem sistemu tekmovanja in pod drugačnim imenom (Fed Cup), a še vedno je šlo za ženske reprezentance, dosegle četrtfinale in uvrstitev med najboljših osem na svetu.

Tenis na nogometnem stadionu

Našo peterico, ob prvih dveh loparjih so v Sevillo potovale Nina Potočnik, Veronika Erjavec in Nala Ela Milić, spet čaka težko delo. Ob lanski finalistki Avstraliji (dvoboj bo danes ob 10. uri) in Kazahstanu (v petek ob 10. uri) kot reprezentanci z najvišje rangirano igralko na turnirju Eleno Rybakino (četrta na lestvici WTA) se morajo iz skupine B prebiti kot zmagovalke, če želijo zaigrati v sobotnem polfinalu ter morda še v nedeljskem finalu. Vsak dvoboj sestavljata dve posamični partiji in igra parov, imena pa so znana šele uro pred začetkom. Da bo ta teden nekaj posebnega v karieri vseh udeleženk, pove že prizorišče, nogometni stadion Le Cartuja, ki je gostil že SP v atletiki 1999, koncerte svetovno znanih rock zvezd in tekme nogometnega Eura 2020, tokrat pa bo z dvema šotoroma omogočal dva teniška spopada hkrati.

"Igrišče je malce posebno, je na leseni podlagi, ne igramo velikokrat na njej, in spodaj votlo. Je dovolj hitro, ampak točke bodo verjetno dolge, tudi odboji so na trenutke malce drugačni. Imam dobre občutke," je po preizkusu igrišča s trdo podlago povedala Tamara Zidanšek. Petindvajsetletna Konjičanka upa, da so težave z ramenom, ki jo spremljajo od Roland Garrosa, preteklost. V zadnjem času je malce spustila ritem in je bilo boljše. Morda bo tudi vznemirjenje ob veledogodku prispevalo, da tako ostane. "Veselim se ga, odkar smo zmagale v Kopru (aprila v zadnjem krogu kvalifikacij proti Romuniji, op.p.). Počutje je dobro, bomo pa videli, kako bo to izgledalo na tekmi. Avstralke so lani praktično z identično ekipo igrale v finalu, kar je lep dokaz, da je na takšnih tekmovanjih pomemben tudi ekipni duh. Vem, da se dobro razumejo, ampak to velja tudi za nas," je povedala druga najnižje rangirana prva igralka od vseh prisotnih reprezentanc.

Avstralka izklesana skozi pekel

Z 98. mestom na lestvici WTA je dve mesti višje prav od prve Avstralke Kimberly Birrell. Slednje pri velikem uspehu lani ni bilo zraven, zaradi dveh operacij komolca se je takrat prebijala iz brezna - s 740. mesta. "Peklensko obdobje. Bili so časi, ko sem mislila, da tenis ne bo več moja pot in da je moje kariere konec. Da sem spet tu, je neverjetno. Poškodba je bila težka, ampak me je izklesala v pravo bojevnico," je dejala vrstnica Konjičanke. Avstralija je s sedmimi lovorikami druga najuspešnejša nacija (daleč v ospredju so s 17 zmagami ZDA) v pokalu Federacij, Fed in od leta 2020 BJK, kot se je kronološko spreminjalo ime, a od zadnje je minilo kar 49 let. Je pa v zadnjem desetletju, ko jih vodi Alicia Molik, ki je po turnirju že napovedala umik, dvakrat dosegla finale, lanskega po zaslugi Ajle Tomljanović in Storm Sanders. Tridesetletna Zagrebčanka, ki ima zadnjih šest let avstralski potni list, je bila tedaj 33. igralka sveta, zaradi težav s kolenom pa je trenutno šele 593. Leto mlajša Sandersova pa je bila na skromnem 237. mestu in niti danes kot Hunterjeva (tak priimek ima po poroki) ni povsem blizu najboljšim (152.), čeprav ne gre prezreti, da je druga na lestvici parov.

Da ranking še zdaleč ne pomeni vse, je lahko spodbuda tudi za Slovenke, a to tako že vedo, saj so lani v tem času v Velenju senzacionalno izločile Kitajke s celo četo v top 100. Ker je tudi v Španiji več drugih zvezdnic, prve favoritinje so Čehinje z Marketo Vondroušovo in Barboro Krejčikovo v top 10, imajo naše več miru pri pripravi. Med tujimi mediji je še največ pozornosti požela najmlajša udeleženka turnirja, 17-letna Milićeva, pa še to zaradi najbrž najslavnejšega očeta športnika od vseh igralk v Sevilli. Sicer pa je mednarodna teniška zveza izbrala malce neposrečen termin, saj nekaj najboljših igralk sveta manjka. Vondroušova in Rybakina sta zaradi zgodnjega izpada z zaključnega mastersa najboljših osmih igralk sveta v Mehiki v Španijo še prileteli dovolj zgodaj. ZDA, na primer, so osiromašene za usluge Coco Gauff in Jessice Pegule ter Poljska za Igo Swiatek. Slednji sta v Cancunu sinoči igrali finale.

Udeleženke finala, skupina A: Švica, Češka, ZDA; skupina B: Avstralija, Kazahstan, Slovenija; skupina C: Španija, Kanada, Poljska; skupina D: Francija, Italija, Nemčija.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta