(FOTO) Po 40 letih: Najboljši so se vrnili v Sarajevo, veleslalomska proga na Bjelašnici poimenovana po Juretu Franku

Va, STA
08.02.2024 12:01

Srebrna olimpijska medalja iz Sarajeva 1984 je bila prva v zgodovini slovenskega oziroma takrat še jugoslovanskega smučanja in prva na zimskih olimpijskih igrah.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Bjelašnica
EPA

Osmega februarja pred natanko 40 leti so se v Sarajevu začele zimske olimpijske igre, ki so bile največji športni dogodek v zgodovini nekdanje skupne države. Trajale so do 19. februarja 1984, slovenski ljubitelji športa pa so si jih zapomnili predvsem po srebrni medalji Jureta Franka v veleslalomu. Ta medalja je bila obenem prva v zgodovini slovenskega oziroma takrat še jugoslovanskega smučanja in prva na zimskih olimpijskih igrah. Po štiridesetih letih bodo v petek v navzočnosti slovenske predsednice Nataše Pirc Musar olimpijsko veleslalomsko progo na Bjelašnici uradno poimenovali po Juretu Franku. 

Franko je olimpijsko medaljo dobil po nepozabni veleslalomski drugi vožnji, ko je 14. februarja 1984 s četrtega mesta po prvi vožnji napredoval na drugo. Premagal ga je le Švicar Max Julen, a slovenska športna javnost je medaljo imela za zlato. Franko pa je med drugim tako navdušil Sarajevčane, da so na znameniti plakat v ciljni areni napisali, kako ga imajo raje kot burek (Volimo Jureka više od bureka).

Bojan Križaj, takrat največji slovenski smučarski zvezdnik, je ostal brez olimpijske medalje. A se je tudi on zapisal v zgodovino, na odprtju iger je kot prvi in edini doslej v slovenščini izrekel olimpijsko prisego športnikov.

Igre so zaznamovali številni Slovenci, tako tisti med aktivnimi udeleženci (v jugoslovanski ekipi je bila velika večina športnikov iz Slovenije) kot tisti, ki so pomagali izpeljati tekmovanja. Prireditelji OI v Sarajevu so namreč velik del nalog pri zasnovi tekmovališč in izvedbi tekmovanj zaupali Slovencem, saj so ti imeli veliko več izkušenj z mednarodnih tekem.

Precej slovenska pa je bila tudi maskota iger. Volkec Vučko je postal tako prepoznaven, da ga še danes večina ljubiteljev športa takoj poveže z dogajanjem pred štirimi desetletji.

Maskota Vučko v Olimpijskem muzeju v Sarajevu. 
EPA

Sarajevo 1984 je imelo veliko junakov in je spisalo veliko olimpijskih zgodb. Zagotovo mednje sodi drsalni vrhunec iger, ki sta ga na glasbo Bolera izvedla Britanca Jayne Torvill in Christopher Dean, več zlatih medalj sta (v takrat precej manjšem številu disciplin kot na sodobnih igrah) dobila tekača Marja-Liisa Kirvesniemi Hämäläinen in Gunde Svan, v smuku je z zmago presenetil Američan Bill Johnson, hokejsko zlato so dobili člani sovjetske ekipe pod vodstvom slavnega vratarja Vladimirja Tretjaka ...

Skupno so v 11 tekmovalnih dneh podelili medalje v 39 disciplinah, najuspešnejše med 17 državami dobitnicami so bile nekdanji Sovjetska zveza in Nemška demokratična republika ter Finska. Skupno je na igrah sodelovalo 49 držav s 1272 športniki.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta