Francoz Sarrazin v Kitzbühlu med nesmrtne, Slovenci skromni

Francoz Cyprien Sarrazin je s smukaško zmago v Kitzbühlu ne le pošteno zaslužil in dobil svojo gondolo, ampak se je s sanjskim uspehom v kraljevi disciplini in smučarskem Monte Carlu, če zapišemo malce drugače, vpisal med nesmrtne. Na enem od dveh najbolj prestižnih prizorišč svetovnega pokala ob švicarskem Wengnu je za pet stotink ugnal Italijana Floriana Schiederja, ki je izenačil lanski uspeh s slovitega Streifa, kar so tudi njegove edine stopničke doslej, tretji pa je bil prvi zvezdnik belega cirkusa Švicar Marco Odermatt, ki se je na oder za zmagovalce povzpel že na 21. tekmi od zadnjih 23 tekem.

Pa Slovenci? V stilu sezone - skromno. Miha Hrobat je edini osvojil točke, točki, če smo natančni, čeprav je bil na obeh treningih tik za petnajsterico. Za desetinko je za najboljšimi tridesetimi zaostal Martin Čater, predzadnji pa je bil novinec na Petelinjem grebenu Nejc Naraločnik. "Slab rezultat, razočaran sem. Nima smisla govoriti o slabi vidljivosti, čeprav ta ni bila najboljša (tekmo so prestavili za eno uro, op. a.). Veliko stvari bo treba popraviti," je dejal 28-letni Gorenjec. Lani sedmouvrščeni se bo lahko tolažil s kar 2100 evri iz denarnega sklada. A če kje, se v Kitzbühlu splača biti čim višje, prireditelji bodo v treh dneh (v soboto ob 11.30 bo še en smuk, v nedeljo slaloma ob 10.30 in 13.30) med smučarje razdelili kar milijon evrov, zmagovalcem bodo odmerili kar po sto tisočakov. Za vsako tekmo torej vsaj še enkrat toliko kot na drugih smučiščih.

Toda smukači si ta denar krvavo zaslužijo. Gre za enega najnevarnejših terenov - spisek poškodovanih je neskončen -, najstrmejših in najhitrejših. Proga je dolga 3,3 km in ima 805 višinskih metrov. Najstrmejša je skozi mišnico (naklon 85 odstotkov), kjer smučarji "na slepo" letijo tudi do 50 metrov. Povprečna hitrost je čez sto kilometrov na uro, a čeprav je hitrostni rekord na tekmah svetovnega pokala Francoz Johan Clarey leta 2013 postavil v Wengnu (161 km/h), je bil Avstrijec Michael Walchofer tej znamki leta 2006 v Avstriji kar blizu (153 km/h). Letošnji rekorder je Italijan Dominik Paris, ki so mu v ciljni strmini namerili 141,68 kilometra na uro. Zaradi sneženja tik pred tekmo je šlo počasneje, podlaga pa ni bila povsem poledenela, da bi se tresla kolena še največjim mojstrom te obrti.

Še najmanj so se skozi zgodovino, kot kaže, Didierju Cuchu, Švicar je s petimi smukaškimi zmagami kralj Petelinjega grebena. Eno manj ima avstrijska legenda Franz Klammer, s katerim se že ta konec tedna lahko izenači Paris. Južnotirolcu se prvi smuk ni posrečil, bil je šesti, je pa zablestel Sarrazin, ki si je z Odermattom razdelil zmage na zadnjih šestih tekmah v hitrih disciplinah. V soboto lahko postane prvi po rojaku Lucu Alphandu, ki je leta 1995 slavil v dveh dneh zapored, Francozi pa so šele dve desetletji po Antoinu Demeriazu dobili smukača, ki je osvojil več kot eno tekmo v sezoni. Obeta se torej še en spektakel s Slovenci v precej bolj obrobnih vlogah kot denimo leta 2010, ko je Andrej Šporn zaostal zgolj za Cuchem. Sploh pa v nedeljskem slalomu, nekoč naši paradni disciplini, v tej zimi Slovenija še sploh nima točke. Kitzbühlski zmagi Bojana Križaja (1987.) in Jureta Koširja (1999.) nimata nič skupnega z realnostjo.

Rezutati: 1. Cyprien Sarrazin (Francija) 1:55,75, 2. Florian Schieder (Italija) +0,05, 3. Marco Odermatt (Švica) +0,34 ... 29. Miha Hrobat 2,07, 33. Martin Čater 2,19, 63. Nejc Naraločnik (vsi Slovenija) 3,97; svetovni pokal, smuk: 1. Odermatt 436 točk, 2. Sarrazin 410, 3. Dominik Paris (Italija) 269, 28. Hrobat 46, 53. Čater 1; skupno: 1. Odermatt 1076 točk, 2. Sarrazin 560, 3. Marco Schwarz (Avstrija) 464.