Kristjan Čeh, superčlovek na začetku kariere

Mozaik okoli kariere mladega, 21-letnega metalca diska Kristjana Čeha se sestavlja. Fant iz Podvincev pri Ptuju je letos dokončno opozoril nase s trikratnim izboljšanjem državnega rekorda, ki sedaj znaša 68,75 metra. To pa je že dolžina, s katero tudi na največjih tekmovanjih vstopa v cono dobitnikov medalj. Z njim se v slovensko atletiko vračajo apetiti, ki smo jih poznali v časih Primoža Kozmusa, torej apetiti po olimpijskih medaljah. Prvi tak izziv je pred Čehom že poleti naslednje leto v Tokiu.

Najboljši iz mesa in krvi

A pojdimo po vrsti, Čeh uradno še nima norme za olimpijske igre. Ta znaša 66 metrov in Čeh jo je letos presegel za skoraj tri metre! A mednarodna atletska zveza letošnjih rezultatov v boju za olimpijske norme ne upošteva. Tako imajo za nastop v Tokiu prednost atleti, ki so normo osvojili lani. Če teh ne bo dovolj, pridejo na vrsto še tisti z najboljšimi rezultati v sezoni. Norme si bo mogoče zagotoviti znova od decembra in ne dvomimo, da bo Čehu tudi takrat uspelo vreči prek 66 metrov. "Tudi sam sem prepričan, da so letošnji rezultati jamstvo, da bom disk tudi prihodnje leto vrgel dlje, kot to zahteva atletska zveza. Zame, ki sem še mlad, je bila prestavitev olimpijskih iger za leto dni v bistvu dobrodošla," je samozavesten Čeh, ki je do preobrata prišel na treningih med koronakrizo.
"Na začetku sezone pričakovanja niso bila visoka, zgodilo pa se je veliko. Najprej 66,29 metra in nov državni rekord. Zatem še Maribor, kjer sem najboljšo znamko popravil kar dvakrat. Kasneje v sezoni sem se lahko na velikih tekmovanjih enakovredno kosal z najboljšimi na svetu. Spoznal sem jih in ugotovil, da na takih tekmah ne čutim nič posebnega. Ni veliko drugače kot doma, kjer ni prave konkurence. Posebnega pritiska nisem čutil. Razumemo se med seboj in morda me sedaj, ko sem nekatere med njimi že premagal, že tudi cenijo," uspehe povzema Kristjan Čeh. V naslednjih dneh se odpravlja na krajši oddih v Grčijo, zatem se vrača v atletiko, kjer ima ta 206 centimetrov visoki in 124 kilogramov težki orjak najvišje cilje.

Metode strogo zaupne

Njegovi uspehi niso ostali neopaženi. Ekipa, ki jo je ustanovil pred dvema letoma in v kateri je stalnica njegov trener Gorazd Rajher, se je dopolnjevala. Med drugimi se ji je priključil Stanko Štuhec s Fakultete za šport v Ljubljani, kjer se ukvarja z biomehaniko. Z njim so meti, ki na zaletišču trajajo vsega kakšno sekundo, postali znanost. "V enem letu je Kris naredil napredek, za katerega je običajno potrebno olimpijsko obdobje. Analiziramo njegovo tehniko in spremembe tehnike. Rezultati so nas pripeljali do zaključka, da ima Čeh lastnosti superčloveka. V osnovi gre za veliko moč trupa, nog in rok. To je nadgrajeno z gibalnimi sposobnostmi, eksplozivnostjo, absolutno močjo. Kljub napornim treningom je ohranil neverjetno telesno simetrijo. Trenutno si te njegove lastnosti želimo nadgraditi. Razvili smo nove tehnike spremljanja njegovega telesa med aktivnostmi, tudi kaj se dogaja z njegovim srcem in žilami. Zanima nas še, kako se je dnevno, tedensko, mesečno ... sposoben regenerirati, kako odpravlja negativne posledice treningov in tekem. Z svojimi naravnimi danostmi in disciplino na treningih se na naše napotke v resnici odziva prehitro. Zato ga usmerjamo v načrtni razvoj rezultata. V kratkem času bi to pomenilo, da se tetive in hrustanec ne bi utegnili rehabilitirati. No, vsega tudi ne smem povedali, ker gre za konkurenčne metode," ostaja nekoliko skrivnosten Štuhec.

​Medsebojno zaupanje

​Aldo Ilešič je mentor ekipe. Kako je to videti? "Ekipa potrebuje človeka, ki povezuje vse aktivnosti. Kristjan sam tega dela ne bi zmogel, obrobne stvari bi ga lahko zmedle. Moje delo sta organizacija in priprava predlogov, o katerih Čeh samo odloča. Zadnji tak primer je odpoved nastopa na Madžarskem. Pred tekmovanjem smo odkrili znake mikropoškodbe, rahlega vnetja. Namesto tekme je imel dva dneva intenzivne terapije in v soboto je že uspešno nastopil v Stockholmu. Okoli sebe mora imeti ljudi, ki jim popolnoma zaupa," pravi Ilešič, ki je v ekipi najprej menedžer. Tisti, ki mora pripeljati sponzorje. V časih, ko se tudi v športu vse vrti okoli denarja, je to eden od pogojev za uspeh.

​Ekipa Kristjana Čeha za delovanje na sezono potrebuje od 50.000 do 70.000 evrov. Bili smo v Novi vasi pri Markovcih, kjer je ptujski atlet podpisal desetletno sponzorsko pogodbo s podjetjem Reseda, ki ga vodi Damjan Habjanec. "Čeprav reklame doma v resnici ne potrebujemo, saj smo stoodstotni izvoznik, smo zadnji dve leti razmišljali o sponzoriranju domačega športnika ali ekipe. Tako želimo povečati našo prepoznavnost v lokalnem okolju. Moja in Čehova domačija sta oddaljeni vsega 700 metrov, kljub temu se do nedavno nisva poznala. Decembra sem ga poklical na razgovor. Med drugim me je prepričalo sistematično delo pri razvoju tega mladega atleta, s katerim smo se povezali za naslednjih deset let, praktično za celo njegovo športno kariero," pove Habjanec.

​Šestmestno število podpore

​Letne premije sicer partnerja nista razkrila; povedali so le, da je številka šestmestna, torej najmanj 100.000 evrov letno. To je veliko denarja, posebej za slovensko atletiko. In kaj lahko sponzorji, predvsem pa slovenska javnost od Kristjana Čeha pričakujejo v naslednjih letih? "Odslej rekordov ne bomo merili v metrih, pač pa v centimetrih. Do naslednjih olimpijskih iger v Parizu smo si zadali napredek do znamke 70 metrov. Ko bomo presegli to dolžino, bomo odprli novo poglavje. Takrat se bodo karte premešale. Vmes smo pripravljeni tudi na kakšno obdobje, ko nam ne bo šlo tako dobro kot sedaj, in takrat se bomo spet na veliko učili in se odločali za dodatne korake," zaključi Ilešič.