Ne le s selitvijo proti ekvatorju (od tega vikenda nas čaka trojček dirk v Avstraliji, na Tajskem in v Maleziji), sezona v elitnem motociklističnem razredu MotoGP se približuje vrelišču tudi z napetim bojem za naslov svetovnega prvaka, ki bi lahko postregel z zgodovinskim razpletom - zmagoslavjem dirkača v netovarniškem moštvu. No, ne bi se zgodilo prvič, štirikrat se je že, a nazadnje pred skoraj četrt stoletja, ko je Valentino Rossi leta 2001 pri zasebnem moštvu Honde Nastro Azzuro začel svoj dominanten pohod do sedmih naslovov v kraljevskem razredu in drugega mesta večne lestvice (Giacomo Agostini jih ima osem).

Priložnost se letos ponuja Špancu Jorgeju Martinu - podobno je sicer lani zapravil -, ki ima štiri dirke pred koncem (ob omenjenih še v Valencii) deset točk prednosti pred dvakratnim zaporednim prvakom, Italijanom Francescom Bagnaio. Gre za boj dirkačev na dveh ducatijih - Bagnaia je član tovarniške ekipe, Martin zasebnega moštva Pramac. V primerjavi z ostalimi zasebnih Ducatijevih moštev (Gresini, za katero nastopata brata Marquez, ali VR46, ki jo vodi Rossi), ki uporabljajo lanski model motocikla, lahko Pramac dirka z letošnjo različico, zato Martin sedi na praktično enakem dirkalniku kot Bagnaia - hudič je le v podrobnostih, kot so posodobitve -, zato je tudi tako konkurenčen.

Nasploh je Ducati v postcovidnem času zavladal kraljevskemu razredu in že od leta 2020 osvaja konstruktorske naslove. V tem času sta se dvignila tudi ostala evropska proizvajalca, prav tako italijanska Aprilia in avstrijski KTM, tako da so s skupnimi močmi japonsko konkurenco, ki je dominirala pred obdobjem covida, izrinili povsem v cono irelevantnosti - Yamaha in Honda zasedata dno konstruktorske lestvice, Suzuki se je ob koncu 2022 raje kar umaknil s tekmovanja. 

A tudi evropska konkurenca ducatijem, pa četudi gre za lanske modele, ne seže do stopalk. Med prvimi desetimi dirkači v skupnem seštevku je kar sedem Ducatijevih. Res pa je, da iz njegovih "drugorazrednih" moštev do stopničk redno prihaja le šestkratni prvak kraljevskega razreda Marc Marquez. Tudi zato so se v tovarniškem moštvu odločili, da bo naslednje leto prav on prestopil k njim namesto Enee Bastianinija. Drugi kandidat je bil Martin, pa je - izvisel. Dodaten motiv za Španca, da zagreni življenje vrhovnim šefom, ki bi na vrhu gotovo raje videli "originalno" ekipo, preden odide k - tovarniški Aprilii. Ja, ne glede na to, kako dober motocikel ima pod zadnjico, vsak dirkač stremi k tovarniškim moštvom. Ker nepisano pravilo pravi, da se le z njimi postane šampion. Izjeme pa pravilo potrjujejo.